Nizozemski minister: Mini schengen eden od elementov kriznega načrtovanja

Gre preprosto za to, da odgovorne vlade ne morejo staviti le na enega konja, je ponazoril. O možnosti vzpostavitve mini schengna, v katerem bi bili Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Nemčija in Avstrija, so novembra prvi poročali nizozemski mediji kot o ukrepu v skrajnem primeru, če nič drugega ne bo delovalo.

V Sloveniji je to vprašanje sprožilo burno razpravo. Slovenski premier Miro Cerar je sredi decembra poudaril, da mini schengna ni in ga ne bo ter se je ta ideja novembra iz notranjepolitičnih razlogov razširila med nekaterimi politiki na Nizozemskem.

Cerar: Popolna izmišljotina Cerar je tedaj tudi povedal, da je dobil zagotovila, tudi osebno od nizozemskega kolega, da te ideje dejansko ni, da nikoli ni zaživela v nekih resnih razpravah in da je v bistvu "popolna izmišljotina".

V državi, kjer se je ideja pojavila, so politiki zdaj v odzivih na vprašanja o tej temi načeloma zelo zadržani. "Ne bom se spuščal v to," je bil v četrtek v Amsterdamu odrezav nizozemski premier Mark Rutte v odgovoru na vprašanje o mini schengnu.

Vso pozitivno energijo je namreč treba po Ruttejevih besedah osredotočiti na omejevanje pritoka migrantov ter na izvajanje že sprejetih načrtov za premestitev beguncev znotraj unije in na zagotavljanje zadostnih sprejemnih zmogljivosti v članicah unije.

Ideja mini schengna le kot pritisk na nekatere članice? Nizozemski minister za migracije Dijkhoff, član Ruttejeve konservativno-liberalne Stranke za svobodo in demokracijo VVD, je bil bolj zgovoren. "To ni nekaj, česar si želimo. To je krizno načrtovanje," je poudaril v četrtek pogovoru z bruseljskimi dopisniki na obisku v Amsterdamu.

Neuradno je bilo na Nizozemskem slišati tudi, da je treba idejo o mini schengnu razumeti zlasti kot pritisk na nekatere članice unije, ki niso voljne sodelovati v skupnih prizadevanjih in ne spoštujejo evropskih pravil.