Torek, 23. 12. 2025, 4.00
1 ura, 46 minut
Nemec, ki se bojuje v Ukrajini, sporoča: Tukaj je pekel
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,10
Simbolična fotografija ukrajinskega vojaka na bojišču.
Hugo je nemški državljan ukrajinskega rodu. Ko je februarja 2022 Rusija napadla njegovo domovino, ni omahoval: napisal je oporoko, se poslovil in odšel v Ukrajino. Zdaj trdi, da Evropa ni pripravljena na sodobno vojskovanje, ki se je v teh letih razvilo v Ukrajini. Glede ruskih zahtev, naj se ukrajinski vojaki v zameno za sklenitev miru umaknejo iz še neosvojenih delov Donbasa, pa pravi: To bi bil konec Ukrajine.
Hugo (to ni njegovo pravo ime) je star 38 let. Rodil se je v Vovčansku, majhnem ukrajinskem mestu blizu ruske meje. Leta 2010 je prišel v Nemčijo, da bi bil skupaj s svojim dekletom. Ostal je v Nemčiji in pridobil nemško državljanstvo.
Vrnitev v domači kraj, ki je zdaj porušen
Ko je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, se je vrnil v domovino. Zdaj, po skoraj štirih letih vojne, je njegovo domače mesto Vovčansk v ruševinah, hiša njegove babice je zgorela.
V pogovoru za nemški Kölner Express je Hugo, ki se v Ukrajini bojuje s časovnimi presledki (del časa preživi v domovini, del pa v Nemčiji), predstavil svoje vojne izkušnje iz Ukrajine.
Pred božičem je odšel nazaj v boj
Pogovor z novinarji je bil v eni od kavarn v Kölnu, malo po tem, ko so Američani predstavili svoj mirovni načrt v 28 točkah. Zdaj je Hugo verjetno že spet v Ukrajini. To je letos že drugič, da se bo vojskoval v Ukrajini. Skupno je bil tam v času vojne že desetkrat.
Hugo del časa preživi v Ukrajini, kjer je ukrajinski vojak, nato pa se spet vrne v Nemčijo. Pred letošnjim božičem je spet odšel v boj v Ukrajino. Na fotografiji vidimo skupino ukrajinskih vojakov iz leta 2022.
Omenjeni načrt v 28 točkah je vseboval tudi rusko zahtevo, naj se ukrajinske sile umaknejo iz delov Donbasa, ki jih ruske sile še niso zasedle. Huga ta zahteva jezi.
Jeza na Trumpov mirovni načrt
"Številni moji tovariši so padli, ko so branili naše linije. To je še en razlog, zakaj Ukrajina ne more sprejeti Trumpovega 'mirovnega načrta'. Kaj naj jim rečemo? 'Žal nam je, umrli ste zaman?' Ali naj pozabimo na vojne zločine, ki so jih zagrešili ruski vojaki? To je nemogoče. Načrt zahteva, da opustimo ozemlja, ki jih Rusija še ni osvojila. To bi bil naš konec," trdi.
Ko je Hugo prvič prišel v Ukrajino, da bi se bojeval proti Rusom, mu je njegov poveljnik, ukrajinski polkovnik, dejal, da v vojni ni prostora za optimiste. "Bodite 70-odstotno pesimistični, da boste razumeli, kaj se lahko zgodi. Bodite 30-odstotno realistični in se pripravite na te situacije," Hugo ponavlja polkovnikove besede in dodaja: "Danes ga razumem. Upanje ustvarja le iluzije in izkrivlja resničnost. Upanje je strup."
Redko zaspi brez tablet
Hugo je včasih v zaledju, kjer usposablja nove vojake, drugič je na položajih blizu frontne črte. Tam živijo v predorih, potekajo usklajevanja, popravila in urjenje. Od tam tudi evakuirajo pehotne vojake s frontnih črt.
Če bo Ukrajina zapustila dele Donbasa, ki so še pod njenim nadzorom in jih brez boja prepustila Rusiji, bo to konec, svari Hugo. Na fotografiji: ukrajinski vojaki na fronti s topom streljajo na Ruse.
"Naš položaj je bil dvakrat bombardiran. Potem se mi ni več težko vrniti v vsakdanje življenje. Pomagata črni humor in naval adrenalina. Počutiš se neverjetno dobro, ker se zaveš: še vedno sem živ. Ampak to ima svojo ceno. Redko zaspim brez tablete," pripoveduje.
Največja nevarnost so droni, ki skriti prežijo na ukrajinske vojake
Med evakuacijo ukrajinskih vojakov s frontne črte so največja nevarnost ruski brezpilotni letalniki. Zato je pot do fronte in nazaj najnevarnejši del. "Vozite skozi območje smrti, okuženo z brezpilotnimi letalniki. To je pekel," pravi Hugo.
Brežični droni prežijo povsod. Skriti so – na tleh, na stenah, na strehah. Če gre kdo mimo, napadejo. Poleg tega se je območje napadov dronov razširilo, ker lahko zdaj preletijo več deset kilometrov.
Brenčanje dronov psihično uničuje ljudi
"To prodorno brenčanje brezpilotnih letalnikov uničuje ljudi. Nekateri vojaki, tako moški kot ženske, po vrnitvi domov gledajo samo v nebo, tudi ko so na varnem. Njihovi obrazi, njihove oči ob vrnitvi so nepredstavljive. Nekateri ne morejo več spati, če nekje utripa rdeča ali zelena luč."
Največji strah in trepet za ukrajinske vojake na fronti, pa tudi v njenem neposrednem zaledju, so ruski droni, ki skriti prežijo na ukrajinske vojake. Brenčanje dronov psihično uničuje vojake, trdi Hugo. Na fotografiji: ukrajinski vojak, ki opazuje ukrajinski dron.
Hugo pravi, da pozna tovariša, ki se bori od leta 2014. Prostovoljno se je prijavil za boj na fronti. Je eden od tistih Ukrajincev, ki so tako jezni na Rusijo, da se prijavijo prostovoljno, druge večinoma premestijo tja. Omenjeni Hugov tovariš je že bil vojni ujetnik v Rusiji. Večina njegove družine je bila ubita v napadih. Hugo meni, da se je prostovoljno prijavil v vojsko, ker nima več česa izgubiti.
Hugo opozarja Evropo
Hugo je ponosen na Ukrajino, ker je zadržala drugo najmočnejšo vojsko na svetu. "Zaradi tega smo postali izkušenejši in vojaško močnejši, a hkrati tudi bolj jezni in bolj sovražni. Sovraštvo narašča z vsakim napadom, z vsakim ubitim tovarišem in z vsako ubito osebo."
A ob tem opozarja Evropejce: "Že leta govorim, da ruski načrti segajo dlje od Ukrajine. Evropa na to ni pripravljena." Na nekem srečanju s pripadniki nemških oboroženih sil in rezervisti je povprašal zbrane o bojnih izkušnjah, a je nato dodal: "Pozabite (na svoje dozdajšnje bojne izkušnje, op. p). Vsak, ki se je boril pred letom 2024, ne ve ničesar o sodobnem vojskovanju. Celo naši vojaki, ki so bili nazadnje napoteni v boj leta 2023, bi bili leta 2025 popolnoma preobremenjeni."
Hugo nima več upanja
Zadnja štiri leta so Huga oropala upanja. "Upanja na zahodne države, ki nam dajejo le toliko orožja, da komaj držimo svoje položaje. Upanje v človeštvo. Dovolj imam." Občutek ima, kot da je živel že pet življenj. "Nimam ne želja ne načrtov," je še dejal za Kölner Express.
