Četrtek, 13. 8. 2009, 8.57
8 let, 11 mesecev
Nemčija se spominja postavitve Berlinskega zidu

Na to "nedeljo bodeče žice", 13. avgusta 1961, so se vzhodni Nemci zbudili ujeti v sovjetskem območju, čez noč ločeni od svojih družin in svojcev.
Nemška demokratična republika se je odločila, da bo končala eksodus svojih prebivalcev na Zahod z ločitvijo Berlina, ki je bil po koncu druge svetovne vojne razdeljen na štiri območja - ameriško-britansko-francoskega in sovjetskega -, s tem pa priljubljeno izhodišče za ubežnike iz strogega sovjetskega sistema na Zahod.
V največji tajnosti so oblasti DDR angažirale več deset tisoč stražarjev, vojakov in policistov, ki so v noči na 13. avgust 1961 postavili kontrolne točke in ovire z bodečo žico in tako dobesedno zabetonirali delitve hladne vojne v Evropi.
Svet so šokirale podobe prebivalcev ulice na Bernauer Strasse, ki je ležala na meji, ki so z oken skakali na drugo stran zidu v mreže, ki so jih držali prebivalci zahodnega Berlina.
Zid je v varovalo več tisoč oboroženih stražarjev, ki so imeli ukaz, da "ustavijo ali likvidirajo" vsakega, tudi otroke, ki bi skušali nezakonito priti preko zidu. Kljub temu naj bi na drugo stran do padca zidu 9. novembra 1989 uspelo prebežati kakim 5000 ljudem. Mnogi so prebežali skozi 17 predorov pod zidom, ki so bili v minulih letih uničeni v gradbenih delih, medtem ko nekaj ostankov zidu še vedno spominja na to tragično obdobje nemške zgodovine.
Kot navaja študija, ki je plod skupnih raziskav Centra za zgodovinske raziskave Potsdam in Sklada Berlinski zid, je bilo 30 ljudi pri zidu ubitih, čeprav ga niso nameravali prečkati, v medsebojnem obestreljevanju pa je umrlo osem stražarjev.
Obletnice se bodo sicer v Berlinu danes spomnili s polaganjem vencev.