Nemčija se spominja postavitve Berlinskega zidu

Na to "nedeljo bodeče žice", 13. avgusta 1961, so se vzhodni Nemci zbudili ujeti v sovjetskem območju, čez noč ločeni od svojih družin in svojcev. Nemška demokratična republika se je odločila, da bo končala eksodus svojih prebivalcev na Zahod z ločitvijo Berlina, ki je bil po koncu druge svetovne vojne razdeljen na štiri območja - ameriško-britansko-francoskega in sovjetskega -, s tem pa priljubljeno izhodišče za ubežnike iz strogega sovjetskega sistema na Zahod. Na Zahod pobegnilo 2,5 milijona ljudi Od 50. let prejšnjega stoletja do avgusta leta 1961 je tako na zahod iz komunistične vzhodne Nemčije z devetimi milijoni prebivalci na Zahod pobegnilo 2,5 milijona ljudi.

V največji tajnosti so oblasti DDR angažirale več deset tisoč stražarjev, vojakov in policistov, ki so v noči na 13. avgust 1961 postavili kontrolne točke in ovire z bodečo žico in tako dobesedno zabetonirali delitve hladne vojne v Evropi.

Ljudje so čez noč ostali ločeni od prijateljev in sviojcev Na "nedeljo bodeče žice", 13. avgusta 1996, kot je ta dan dobil ime, so se prebivalci vzhodnega Berlina zbudili ujeti v sovjetskem območju, čez noč ločeni od prijateljev, svojcev, ki so ostali na drugi strani zidu.

Svet so šokirale podobe prebivalcev ulice na Bernauer Strasse, ki je ležala na meji, ki so z oken skakali na drugo stran zidu v mreže, ki so jih držali prebivalci zahodnega Berlina.

Prebivalce je ločevalo 154 kilometrov betonskega zidu Postopoma je ograje z bodečo žico zamenjal 154 kilometrov dolg betonski zid, ki je razdelil vzhodni in zahodni Berlin, na drugi strani pa ločil zahodni Berlin od ostalih delov vzhodne Nemčije.

Zid je v varovalo več tisoč oboroženih stražarjev, ki so imeli ukaz, da "ustavijo ali likvidirajo" vsakega, tudi otroke, ki bi skušali nezakonito priti preko zidu. Kljub temu naj bi na drugo stran do padca zidu 9. novembra 1989 uspelo prebežati kakim 5000 ljudem. Mnogi so prebežali skozi 17 predorov pod zidom, ki so bili v minulih letih uničeni v gradbenih delih, medtem ko nekaj ostankov zidu še vedno spominja na to tragično obdobje nemške zgodovine.

Pri poskusu prebega umrlo najmanj 136 ljudi Po podatkih najnovejše nemške strokovne študije, ki so jo objavili v torek in v kateri so prvič znanstveno dokumentirali število smrtnih žrtev Berlinskega zidu, je med letoma 1961 in 1989 v poskusu prečkanja zidu umrlo - bilo ubitih ali pa se je ubilo - najmanj 136 ljudi. Od tega je bilo 98 vzhodnih Nemcev.

Kot navaja študija, ki je plod skupnih raziskav Centra za zgodovinske raziskave Potsdam in Sklada Berlinski zid, je bilo 30 ljudi pri zidu ubitih, čeprav ga niso nameravali prečkati, v medsebojnem obestreljevanju pa je umrlo osem stražarjev.

Po združitvi sodili mejnim stražarjem Večino žrtev so pri poskusu bega ubili mejni stražarji. Mnogim med njimi so po združitvi Nemčij sodili, a so bili večinoma obsojeni na pogojne kazni, saj so vztrajali, da so samo sledili ukazom nadrejenih.

Obletnice se bodo sicer v Berlinu danes spomnili s polaganjem vencev.