Nemčija edina zaslužkarica krize?

Nemčija, nekdanja svetovna prvakinja v izvozu, še vedno beleži visoke zunanjetrgovinske presežke, njeni izdelki pa so cenjeni in spoštovani po vsem svetu. Gospodarska rast je stabilna, trg delovne sile močan. Finančni minister se lahko veseli visokih dohodkov od davkov, državi pa se končno obeta tudi izravnan proračun. Vse to v resnici ne preseneča. Šibkost evra je pocenila nemški izvoz, slabe bonitetne ocene drugih držav evroobmočja pa so povzročile pravi naval na nemške obveznice. Vse to je privedlo do tega, da so lani nemške vrednostne papirje izdajali z negativnimi donosi. To pomeni, da so vlagatelji Nemčiji še dodatno plačali zato, da so ji lahko posodili svoj denar. Najboljši del pa šele pride … V primeru, da bo kriza končana in si južne države članice Evropske unije enkrat opomorejo, bodo prisiljene odplačevati astronomska posojila, ki so jim jih v času njihovih težav izdali v Bruslju. Nemčija pa si bo lahko mela roke, ker bo zaradi tega vsako leto zaslužila nekaj milijard evrov, poroča Deutsche Welle. Finančni minister je lahko zadovoljen Je zaradi naštetega Nemčija res zmagovalka krize v Evropi? "Delno ja in delno ne," pravi Heike Joebges, profesorica ekonomije s fakultete za tehniko in gospodarstvo v Berlinu. "Vsekakor drži, da je Nemčija v primerjavi z drugimi državami danes varno zavetje in zato privlačna za kupovanje državnih obveznic. V tem oziru nemško finančno ministrstvo res kuje dobičke na račun krize evroobmočja. Računamo, da nam bo treba odplačati samo tretjino denarja, kot bi ga morali v podobnem primeru v obdobju pred krizo." Profesor ekonomije iz Tübingena Joahim Starbaty ima na to drugačen pogled. Zanj je veliko povpraševanje po nemških obveznicah predvsem znak odliva kapitala iz držav, ki so se znašle v najhujši krizi. Navidezna gospodarska prednost Nemčije zato lahko hitro usahne. Po prepričanju Starbatyja je vprašanje kovanja dobičkov na račun krize popolnoma napačno zastavljeno. Profesor si namesto tega krizo razlaga sledeče: "Države južne Evrope so živele nad svojimi zmožnostmi in zdaj za to plačujejo. Banke in podjetja so prezadolžena. Ljudje so potrošili preveč denarja, prav tako države. Zdaj morajo to vrniti."

Več koristi kot škode Ekonomistka Joebgs poudarja, da bo največja korist za Nemčijo reševanje krize: "Potem ko bodo države vrnile denar, namenjen reševanju evra, bomo imeli mi od tega veliko korist." Kritik evroprojekta Starbaty se s tem ne strinja: "To je čakanje na nemogoče. Ne pričakujem, da si bodo evropski kandidati za bankrot kmalu opomogli."

Heike Joebegs navaja še en razlog, zakaj Nemčiji kriza tako dobro dene: šibkost in nevarnost, da bi države končale v bankrotu, je nekoliko oslabila skupno valuto. Evro je tako izgubil nekaj vrednosti proti dolarju. To je v korist Nemčiji. V primeru, da bi bil evro močnejši, bi se izvoz, od katerega je nemško gospodarstvo življenjsko odvisno, namreč podražil.

Vendar bi bil takšen scenarij brez evra nemogoč. Brez njega bi bila Nemčija v velikih težavah, poudarja Joebegsova. "V primeru, da bi imela Nemčija danes še vedno marko, bi se ta okrepila, zaradi česar bi bil izvoz močno otežen." Sarbaty se s tem ne strinja: "Dolar je bil nekoč vreden 4,2 nemške marke, leta 1995 samo 1,35 marke. Krepitev valute ni samo na sebi negativno, saj se s tem poveča kupna moč domačega delavstva. To pa bi spodbudilo novo nemško gospodarstvo. Od močne valute je več koristi kot škode," še poroča Deutsche Welle.