Nekdanji sovražnici postali prijateljici

Tedanja Zvezna republika Nemčija in Francija sta pred pol stoletja v Elizejski palači v Parizu podpisali pogodbo, ki je postavila temelje prijateljstva in sprave med državama ter njunega tesnega sodelovanja na področju mednarodnih odnosov, obrambe in izobraževanja. Pot, ki je nekdanji sovražnici spremenila v prijateljici, se je začela julija 1962 s spravno mašo v katedrali v Reimsu, s katero se je končal državniški obisk takratnega nemškega kanclerja Konrada Adenaurja v Franciji. Adenauer in takratni francoski predsednik Charles de Gaulle sta pol leta pozneje, 22. januarja 1963, v Parizu podpisala elizejsko pogodbo. Sprava med Francijo in Nemčijo je, tako pravijo poznavalci, pomembno vplivala tudi na poznejše združevanje stare celine. Številni menijo, da Evropske unije, kot jo poznano danes, brez nje ne bi bilo.

Nemško-francosko prijateljstvo se je poglobilo leta 1974, ko sta na oblast prišla osebna prijatelja Helmut Schmidt in Valery Giscard d'Estaing. Deset let pozneje, septembra 1984, sta se na nekdanjem bojnem polju pri Verdunu, prizorišču ene od najpomembnejših bitk prve svetovne vojne, srečala takratni nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Francois Mitterand. S simboličnim stiskom rok sta zapečatila "spravo nad grobovi".

Kohl in Mitterand sta leta 1988 elizejsko pogodbo nadgradila s protokoloma, ki sta vzpostavila posvetovalna sveta za obrambne interese ter za gospodarsko in denarno politiko. Leta 2003 sta Pariz in Berlin uvedla še skupne seje vlad obeh držav. Državi tako odtlej koordinirata sodelovanje na najvišji politični ravni.

Pred tem je leta 1999 Gerhard Schröder kot prvi nemški kancler nagovoril francosko narodno skupščino, leto dni za tem pa je takratni francoski predsednik Jacques Chirac kot prvi tuji državnik spregovoril v prenovljeni stavbi reichstaga v Berlinu.

Nemška kanclerka Angela Merkel in takratni francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta se novembra 2009 v Parizu skupaj spominjala obletnice konca druge svetovne vojne. Merklova in Sarkozy sta se februarja 2010 tudi dogovorila za Agendo 2020, s katero sta opredelila skupne projekte v prihodnjih desetih letih.

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je v pogovoru za Deutsche Welle opozoril, da prijateljstva ne bi smeli jemati kot samoumevnega, odnos med Nemčijo in Francijo pa je označil za dragulj in steber med obema nacijama.

Državi bosta obletnico podpisa pogodbe praznovali z izredno skupno sejo bundestaga in francoske narodne skupščine v Berlinu. To bo prvič, da bo v bundestagu gostoval ves parlament kake druge države. Skupno tako v Berlinu pričakujejo 577 francoskih in 622 nemških poslancev, ki jih bosta nagovorila Merklova in francoski predsednik Francois Hollande.

Parlamenta obeh držav naj bi tudi sprejela skupno deklaracijo. Pred izredno sejo parlamentov bodo pripravili sprejem pri nemškem predsedniku Joachimu Gaucku ter izredno sejo bundesrata in francoskega senata. Popoldne bo sledila skupna seja vlad obeh držav, na kateri naj bi prav tako sprejeli skupen dokument.