Ne Slovenija, Italija vse bolj ogroža obstoj evra

Italija ima ogromen javni dolg, ki znaša kar dva tisoč milijard evrov, italijanske banke, ki so v veliki meri lastnice tega dolga, pa napovedujejo, da dolga ne bodo mogle več dolgo financirati.

Banke in dolg Dobro petino italijanskega dolga imajo domače banke, to je sicer manj kot v Španiji, "a italijanski dolg je dvakrat večji kot španski", pravijo bančniki. Država vsake toliko izda državne obveznice in jih prodaja na mednarodnih trgih, na zadnje je izdala štiri letne obveznice, ki niso vezane na inflacijo. Kupili so jih predvsem Libanonci, Maltežani, Litovci in Libijci. Zanje pa so dobili 44 milijard evrov. "Nujno je, da dolg pride tudi na tujce," opozarjajo poznavalci, tako se zmanjša obremenjenost domačih bank.

Pomoč Evropske centralne banke Evropska centralna banka je na vrhuncu krize do zdaj dvakrat izdala kratkoročne obveznice z nizkimi obrestnimi merami. Italijanske banke so te obveznice na veliko kupovale in z nakupom italijanskih državnih obveznic naredile nekaj dobička. Avgusta so tako imele zavarovalnine za 397 milijard evrov. Kar je skoraj dvakrat več kot leta 2011. A denar morajo banke do leta 2015 vrniti. Zato bo ključno prihodnje leto, pravijo strokovnjaki.

Cena zadolževanja V letih 2011 in 2012 se je cena italijanskega zadolževanja, tudi zaradi nenehnih političnih kriz, nevarno povečala. Stvari so se sicer vedno izboljšale, potem ko je Frankfurt oziroma Evropska centralna banka, ki jo vodi Italijan Mario Draghi, dal jasno sporočilo, da bodo storili vse za rešitev evra. Investitorji in mednarodni trgi so popustili samo na podlagi zaupanja, ne da bi Italija storila kaj več kot obljubila varčevalne in gospodarske reforme.

Italijanske črne številke Zaupanje ima veliko moč, vsaj tako veliko kot varčevalni ukrepi, pravijo na prestižni milanski univerzi Bocconi, Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman sicer svari: "Zaupanje je pogumno, a brezplodno."

Realni podatki za Italijo: - industrijska proizvodnja je avgusta padla za 4,4 odstotka, - nova naročila so padla za 6,8 odstotka, - Banka Italija nefinančnih institucij skoraj ne kreditira več, - zaupanje v podjetništvo je padlo, - BDP se je zmanjšal že tretje četrtletje zapored.

"Smo v pasti dolga," pravi italijanski profesor Guidi, "poleg vsega pa smo izgubili tudi konkurenčnost." Napoveduje, da bo dolg Italije rastel pet odstotkov na leto, dokler ne bo dosegel 150 odstotkov BDP. "To je točke brez povratka za državo, ki nima svoje nacionalne valute".

Pozivi stran od evra Druga največja italijanska banka Mediobanca pravi, da sta za italijanske težave krivi tudi evropska politika in Evropska centralna banka. Izdaja kratkoročnih obveznic je bila zanje dvojni meč, saj je skrajšala povprečno zapadlost italijanskega dolga za skoraj eno leto. Navaja tudi podatke, da Italiji škodi močen evro in fiksni menjalni tečaj. "To je bizarno, tako močna valuta na območju, ki se spopada z največjo brezposelnostjo od druge svetovne vojne naprej." Italijansko gospodarstvo je kar v 67 odstotkih občutljivo na menjalne tečaje, nemško samo v 40 odstotkih. Banka v svojem poročilu navaja, da sta "vsakič, ko je Italija vezala svojo valuto na nemško, italijanska produktivnost in konkurenčnost padli". Zato opozarja na argentinski scenarij in svetuje, da bi bilo za državo bolje, če ne bi bila del evrskega območja.