Nasa: Civilizacija bo v kratkem propadla

V zgodovini so propadale velike civilizacije in imperiji, denimo rimska civilizacija, če ostanemo v naši bližini. Nekatere so propadle tudi zaradi danes nam neznanih razlogov, sumimo pa lahko, da se je to zgodilo zaradi izčrpavanja narave. Tak primer je bila recimo kultura Velikonočnega otoka, zaradi pomanjkanja naravnih virov pa bi lahko propadle tudi nekatere južnoameriške civilizacije.

Propad pa grozi tudi moderni industrijski civilizaciji in to prej, kot si mislimo. Moderna civilizacija naj bi propadla v nekaj desetletjih, zaradi naraščanja ekonomske nestabilnosti in izkoriščanja zemeljskih virov. Tako je vsaj ugotovili raziskovalec Safa Motesharri v poročilu Človeštvo in naravna dinamika.

Kot je poročal britanski Guardian, je Motesharri poročilo sestavil s pomočjo skupine različnih znanstvenikov, financiral pa ga je Nasin Goddardov center za vesoljske polete. Poročilo so pred nekaj tedni objavili v reviji Ecological Economics.

Za propad kriva elita Z uporabo različnih teoretičnih modelov in matematičnih formul je predvidel, da se bo v bližnji prihodnosti stanje v družbi zelo hitro poslabšalo. Temelječ na raziskavah propadlih zelo razvitih civilizacij je napovedal, "da si bo elita predolgo zatiskala oči, da je vse v najlepšem redu, dokler ne bo že prepozno in bo nastopila katastrofa".

Znanstveniki so raziskovali različne vplive, ki bi lahko vodili k propadu civilizacije, od rasti prebivalstva do klimatskih sprememb. Ugotovili so, da ko se ti vplivi prekrivajo, lahko povzročijo propad družbe, saj ta čezmerno vpliva na naravne vire. Poleg tega se bo okrepila ekonomska razslojenost družbe na bogato elito in revno ljudstvo.

"Ta družbeni pojav bo imel glavno vlogo pri procesu propada civilizacije, tako kot je bilo v preteklosti pri vseh propadih civilizacij v zadnjih pet tisoč letih," so zapisali v študiji.

Motesharri je glede na teoretične modele napovedal, da je moderna civilizacija sicer na poti trajnostnega razvoja, a jo bodo pokopale elite, ki "bodo v prihodnosti potrošile preveč, posledica tega pa bo lakota med ljudstvom in v končni fazi razpad družbe".

Zastarela teorija Ponuja pa tudi rešitev. Elite bi lahko rešile propad civilizacije, če bi obnovile ekonomsko ravnotežje. Poleg tega bi morali omejiti izrabo naravnih virov, ti pa bi "morali biti med ljudi razdeljeni v razumni enakosti".

Raziskava Safa Motesharrija je naletela na precej kritik, predvsem zaradi tega, ker jo je financirala Nasa, ki naj bi se ukvarjala z raziskovanjem vesolja, ne pa z napovedovanjem konca sveta.

Prav tako so raziskavi očitali, da je zastarela, da modeli propada preteklih civilizacij niso uporabni za moderno globalno civilizacijo.

Moderne tehnološke katastrofe Toda Motesharrijeva napoved ni prva napoved skorajšnjega propada moderne civilizacije. Podobno usodo je napovedal tudi Stephen Hawking, ki sodeluje v britanski skupini najbolj uglednih znanstvenikov z različnih področij, ki v Cambridgeu raziskujejo mogoče scenarije propada sveta.

Kot mogoče scenarije propada sveta so ugledni umi v Cambridgeu napovedali bolj moderne tehnološke katastrofe. Med drugim kot možnost omenjajo kibernetični napad, ki bi povzročil globalni izpad električne energije, ta pa bi imel lahko uničujoče posledice.

Tehnološka katastrofa bi bila po mnenju britanskih znanstvenikov tudi neposlušnost računalnikov, ki so vse bolj napredni in bi se lahko nekega dne obrnili proti svojim uporabnikom.

Grožnja pandemije … Prav tako so kot grožnjo zaznali biološki terorizem, ki je trenutno po njihovem mnenju celo večja grožnja kot jedrska bomba, saj je lažje izdelati nevarne biološke substance kot jedrsko bombo.

Bioterorizem bi bil uničujoč v povezavi s sodobnim načinom življenja, saj bi se bolezen lahko zaradi potovanj v hipu spremenila v pandemijo. Mobilnost človeštva je na sploh potencialno tveganje za nastanek pandemij.

… in grožnja lakote Tudi britanski znanstveniki opozarjajo na možnost globalne lakote kot enega izmed mogočih vzrokov propada.

Menijo namreč, da je sodobna distribucija hrane naravnana na hipno zadovoljevanje povpraševanja in da se ne ustvarjajo več zaloge hrane, ki bi se uporabljale v času katastrofe. Prav tako bi tehnološka napaka v globalnem sistemu distribucije hrane lahko povzročila usodno pomanjkanje hrane.

Po mnenju Safa Motesharrija pa zaton moderne civilizacije ne bo propad človeštva, temveč le začetek novega cikla zgodovine, saj se obdobja rasti in propada v zgodovini nenehno izmenjujejo.