Med državami v evroobmočju je premoženjska neenakost največja v Nemčiji. V vsej EU pa je še večja neenakost v razporeditvi premoženja na Danskem in Švedskem.
Nemci imajo zasebno neto premoženje v vrednosti okoli 6,3 bilijona evrov. Toda to bogastvo je izrazito neenakomerno razporejeno. Ena petina odraslih prebivalcev Nemčije namreč sploh nima nobenega premoženja, sedem odstotkov pa ima več dolgov kot premoženja, ugotavlja študija Nemškega inštituta za gospodarske raziskave (DIW).
Odstotek najbogatejših ima v povprečju 817 tisoč evrov premoženja
Nemec, ki je starejši od 17 let, ima v povprečju 83 tisoč evrov premoženja. Razlike med družbenimi sloji pa so velike. Najbogatejših deset odstotkov odraslega nemškega prebivalstva ima tako v povprečju neto premoženje v višini 217 tisoč evrov, odstotek najbogatejših pa okoli 817 tisoč evrov.
Na drugi strani imajo brezposelni, ki so imeli leta 2002 v povprečju okoli 30 tisoč evrov premoženja, deset let pozneje le še 18 tisoč evrov premoženja. Malce premožnejši so zaposleni delavci in nameščenci na nižjih položajih, ki imajo okoli 33 tisoč evrov premoženja.
Lastniki večjih podjetij imajo več kot milijon evrov premoženja
Obrtniki imajo okoli 45 tisoč evrov premoženja, preddelavci, mojstri in visokokvalificirani nameščenci 83 tisoč evrov, nameščenci na visokih položajih pa 210 tisoč evrov. Uradniki na nižjih položajih imajo 80 tisoč evrov premoženja, tisti na višjih položajih pa 110 tisoč evrov.
Podjetniki imajo v povprečju okoli 170 tisoč evrov premoženja, podjetniki, ki imajo podjetja z več kot deset zaposlenimi, pa imajo v povprečju več kot milijon evrov premoženja.
Temelj premoženja so nepremičnine
Velik del premoženja Nemcev je v nepremičninah, saj od 6,3 bilijona evrov 5,1 bilijona evrov premoženja odpade na nepremičnine in posestva. Okoli 40 odstotkov Nemcev ima v lasti nepremičnino, deset odstotkov pa jih ima v lasti posestvo ali počitniško hišo.
Skoraj vsak drugi odrasli Nemec ima v lasti denarno premoženje – v povprečju 29 tisoč evrov. 51 odstotkov ima zasebna zavarovanja ali stanovanjske varčevalne račune v višini 18 tisoč evrov.
Občutne razlike med zahodnimi in vzhodnimi nemškimi deželami
Med zahodom in vzhodom države (ozemlje nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije) so še vedno velike razlike. Zahodnjak ima v povprečju pod palcem premoženje v vrednosti 94 tisoč evrov, Vzhodnjak pa le za 41 tisoč evrov.
Razlike so tudi glede nepremičnin. Zahodni Nemci imajo v povprečju v lasti nepremičnine v vrednosti 151 tisoč evrov, nepremičnine Nemcev, ki živijo v vzhodnih deželah, pa so vredne 88 tisoč evrov. Te razlike med zahodnim in vzhodnim delom države se bodo ohranjale tudi v prihodnosti.
Ženske imajo v povprečju 27 tisoč evrov manj premoženja kot moški
Občutne razlike so tudi med moškim in ženskami. Moški ima v povprečju 97 tisoč evrov premoženja, ženska le 70 tisoč evrov oziroma 72 odstotkov premoženja moškega.
Kot poudarja Markus Grabka, ki je sodeloval pri omenjeni študiji, ima Nemčija najvišjo stopnjo premoženjske neenakosti v evroobmočju. Ginijev premoženjski količnik, ki meri neenakost razporeditve premoženja med različnimi sloji družbe, je za Nemčijo namreč 0,78.
Tudi socialnim državam ni tuja premoženjska neenakost
To je več kot v Franciji (0,68), Italiji (0,61) ali na Slovaškem (0,45). ZDA so imele leta 2010 po navedbah DIW Ginijev premoženjski količnik 0,87. (Pri 1 je neenakost maksimalna, pri 0 pa minimalna.)
Nemška premoženjska neenakost pa ni največja na stari celini. Po podatkih Luksemburške premoženjske študije (Luxembourg Wealth Study - LWS) je še večja premoženjska neenakost na Švedskem – švedski Ginijev premoženjski količnik znaša 0,9.
Ginijev premoženjski količnik za Slovenijo 0,626
Tudi Danska, ki prav tako kot njena severna soseda ni vključena v evroobmočje, ima po nekaterih študijah (na primer The Level and Distribution of Global Household Wealth iz leta 2008) visok Ginijev premoženjski količnik – 0,808.
Po zgoraj omenjeni študiji, ki jo je novembra 2009 objavil National Bureau of Economic Resarch, je Ginijev premoženjski količnik za Slovenijo 0,626.
Med državami OECD je dohodkovna neenakost najmanjša v Sloveniji
Ločiti pa je treba med premoženjsko in dohodkovno neenakostjo. Poleg Ginijevega premoženjskega količnika poznamo tudi Ginijev dohodkovni količnik.
Glede na Ginijev dohodkovni količnik, ki meri neenakosti pri razporeditvi dohodkov, je bila leta 2012 najmanjša dohodkovna neenakost v državah OECD prav v Sloveniji (0,24), sledita Danska in Norveška (0,25).
Nizek Ginijev dohodkovni količnik imajo med drugim še Češka, Slovaška, Švedska in Avstrija (vse 0,26). Nemčija ima Ginijev dohodkovni količnik 0,30, ZDA pa 0,38 (vir: OECD Factbook, 2013, Income Inequality).
2
