Najdaljša vojna uradno trajala več kot dva tisoč let

Po končanju vojaških sovražnosti sledi mirovni sporazum, ki vojno uradno konča. Včasih pa na takšen sporazum pozabijo ali pa iz njega (pomotoma) izpustijo katero od vpletenih strani. Dogaja se tudi, da dve strani načrtno ne podpišeta mirovne pogodbe, saj se je vojaški spor morda končal, ne pa tudi politični.

Rusija – Japonska Japonska in Rusija sta se začeli pogovarjati o najpomembnejših izhodiščih za prihajajoča pogajanja o mirovni pogodbi, ki naj bi končno tudi uradno končala vojno med državama. Državi namreč še vedno nista podpisali mirovne pogodbe, ki bi med njima končala 2. svetovno vojno. Razlog je v štirih spornih otokih, ki so del tihomorskih Kurilskih otokov, na Japonskem znanih kot Severna ozemlja. Ležijo severovzhodno od japonskega otoka Hokaido in južno od ruske Kamčatke. Gospodarsko so zanimivi zaradi nahajališč redkih kovin in ribolovnih območij. Vse od 2. svetovne vojne so pod nadzorom Rusije, a lasti si jih tudi Japonska. Rusija je leta 1855 s podpisom posebne pogodbe otoke priznala za japonsko ozemlje. Josif Stalin si je otoke na konferenci na Jalti izboril kot "poplačilo" za hud ruski poraz v rusko-japonski vojni leta 1905. Sovjetska zveza je otoke leta 1945 zasedla. To je nato preprečilo tudi podpis mirovnega sporazuma, vprašanje pa še danes obremenjuje odnose med državama.

Japonska – Črna gora Črna gora je leta 1904 v podporo Rusiji razglasila vojno proti Japonski, čeprav ni imela mornarice ali drugih sredstev, da bi deželo vzhajajočega sonca dejansko napadla, so se pa črnogorski prostovoljci borili v ruski armadi v Mandžuriji. Rusija in Japonska sta leta 1905 končali vojno z mirovno pogodbo, v katero pa Črna gora ni bila vključena. Ko je Črna gora leta 2006 razglasila neodvisnost, jo je Japonska priznala in državi sta sklenili ločeno mirovno pogodbo.

Zavezniki – Nemčija Zavezniki in Nemčija so 2. svetovno vojno uradno končali leta 1990 ob združitvi obeh Nemčij. Ob koncu razglasitve vojne ni obstajala ena Nemčija, ki so jo kot edino predstavnico rajha priznavale vse okupacijske sile. Mir je uradno začel veljati s podpisom pogodbe o končnem dogovoru glede Nemčije leta 1990. ZDA so bile z Nemčijo zagotovo v vojni najmanj do leta 1951, ko so uradno končale vojno z njo. Stanje vojne so vzdrževali, ker je to ZDA omogočalo, da so imele zakonito svoje enote v Zahodni Nemčiji. Po trditvah ZDA je s podpisom uradne mirovne pogodbe zavlačevala Sovjetska zveza.

ZDA pa z Nemčijo še vedno niso podpisale mirovnega sporazuma, ki bi končal 1. svetovno vojno. Podobno je z Andoro, ki je ob izbruhu "velike vojne" napovedala vojno Nemčiji, male državice pa nihče ni povabil k podpisu versajske pogodbe. Napako so popravili leta 1939. Nihče pa ni pozabil, da je Kostarika razglasila vojno Nemčiji med 1. svetovno vojno, vendar je bila težava drugje. Vlada generala Federica Tinoca Granadosa je leto pred podpisom versajske pogodbe z državnim udarom prevzela oblast, a jo večina evropskih sil ni priznavala. Kostarika je bila v mirovno pogodbo vključena šele v Potsdamu ob koncu 2. svetovne vojne.

Severna Koreja – Južna Koreja Korejska vojna, ki se je začela junija 1950 z nenadnim napadom severnokorejske vojske na Južno Korejo, se je dejansko končala julija 1953 z nastankom demilitariziranega območja, dolgega 250 in širokega štiri kilometre, ter podpisom premirja, čemur pa do danes ni sledil podpis mirovne pogodbe. ZDA, ki so priskočile na pomoč Južni Koreji, korejske vojne nimajo za pravo vojno, ampak le za policijsko akcijo, saj kongres ZDA ni nikoli razglasil vojnega stanja. Ker se vojna med državama nikoli ni zares končala, sta obe strani ob 38. vzporedniku začeli kopičiti vojaštvo, da bi preprečili morebitni napad nasprotnika. Razmere med državama so še vedno zelo napete, vojna pa je razdelila tudi člane številnih družin.

Tajvan – Kitajska Kitajska državljanska vojna med silami Kuomintanga in komunisti je izbruhnila leta 1927. Ob končanju večjih vojaških spopadov leta 1949 je de facto nastal Tajvan oziroma Republika Kitajska, ko so se po zmagi revolucije na Kitajskem privrženci generala Čangkajška pred komunisti, ki so ustanovili Ljudsko republiko Kitajska, umaknili na otok Formoza. Tajvan nadzoruje otoke Tajvan, Penghu in več otokov v Fudžijanu. Do leta 1991 je razglašal tudi suverenost nad celinsko Kitajsko, ki pa je od leta 1949 ni več nadzoroval. Vse do danes ni bila podpisana nobena mirovna pogodba, ki bi uradno končala državljansko vojno. Peking ne priznava samostojnosti Tajvana in ga obravnava kot eno izmed kitajskih provinc. Odnosi med Kitajsko in Tajvanom ostajajo napeti, čeprav se je možnost vojne zmanjšala, a ni izključena. Kitajska ima proti Tajvanu usmerjenih več kot tisoč balističnih raket.

Berwick-upon-Tweed – Rusija Berwick-upon-Tweed, mestece na angleško-škotski meji, je tehnično še vedno v vojni z Rusijo. Ker je mestece večkrat zamenjalo oblast, je veljalo za posebno, ločeno entiteto. Tako je britanska kraljica Viktorija razglasitev krimske vojne z Rusijo leta 1853 podpisala kot Viktorija, kraljica Velike Britanije, Irske, Berwick-upon-Tweeda in vseh britanskih dominionov. Tri leta pozneje ob podpisu pariške pogodbe, ki je vojno končala, je bil Berwick-upon-Tweed izpuščen, zato je po mnenju nekaterih eno najmanjših britanskih mest še vedno v vojni z Rusijo. Vprašanje ostaja, ali je bilo mestece sploh kdaj v vojni z eno največjih svetovnih velesil, saj naj bi z zakonom iz leta 1746 vsaka omemba Anglije vključevala tudi Berwick-upon-Tweed. Kljub temu sta leta 1966 londonski dopisnik Pravde in župan Berwicka skupaj razglasila premirje. "Prosim sporočite ruskemu ljudstvu prek svojega časopisa, da lahko mirno spi v svojih posteljah," je župan Robert Knox dejal dopisniku. V nekaterih poročilih o dogodku je dopisnika zamenjal ruski diplomat.

Rim – Kartagina Tretja punska vojna se je začela leta 146 pred našim štetjem. Teoretično se je končala, ko so Rimljani mesto požgali do tal, uničili njegovo obzidje in pristanišče ter domnevno potresli sol po zemlji, da ne bi moglo nič več rasti. Čeprav je bilo njihovo mesto povsem uničeno, se Kartažani uradno niso nikoli predali. Župana Rima in Tunisa sta leta 1985 podpisala simbolno mirovno pogodbo in tako tudi tehnično končala vojno 2.133 let zatem, ko se je začela.