Najbolj vroče nepremičnine v Italiji

Trullo je zaščitni znak Apulije. Kamnito pastirsko zavetišče, takšno, kot jih poznamo tudi pri nas na Krasu in v Istri, le da so v dolini Itria ta zavetišča okrogla s koničasto streho. Že od nekdaj so turistična atrakcija, v zadnjih letih pa so postala tudi vroča nepremičninska roba. Domačini so presenečeni nad tem, da so Angleži in Nemci pripravljeni za kamnite hišice plačati velike vsote.

Trulli zares delujejo kot iz stripa o Asterixu ali filma Gospodar prstanov. Njihova zgodovina sega že v 17. stoletje, ko naj bi tamkajšnji kmetje začeli graditi kamnite hiše, da bi se izognili plačilu davka na novogradnje. Ko so prišli davčni uslužbenci, so hiše podrli, nato pa jih znova zgradili. Sprva so bile le skladišča za orodje in zavetje za živino, pozneje pa so v njih občasno tudi bivali. Zgrajene so izključno iz kamna, brez cementa.

Do leta 1996 so bile bolj ali manj znana turistična atrakcija, tedaj pa so jih vpisali na Unescov seznam kulturne dediščine in začel se je ponoven vzpon popularnosti kamnitih hišic.

"Takrat so postale zanimive tudi za tujce. Prvi so jih kupovali Nemci, pozneje pa še Britanci," je za BBC razložil nepremičninski agent Alessandro Melpignano. Ko so v Bari začeli leteti še nizkocenovniki, so Britanci pokupili tako rekoč vse preostale kamnite hišice. Mnoge med njimi so se iz zapuščenih ruševin spremenile v razkošne male vile z bazeni.

Oživili poklic popravljavca trullov Hišico trullo je treba obnoviti vsakih sto let, novo pa se zgradi v dobrem mesecu. Zanimivo je, da je pred letom 1999 obnova strehe kamnite hiše stala 1.500 evrov, zdaj pa 15.000 evrov. Delno zato, ker so postale tako poljubljene, delno pa zato, ker je vse manj mojstrov, ki še imajo znanje gradnje trullov.

Eden takih je Giovanni d'Errico, ki ima v zadnjih letih obilico dela. Trulli so ga vedno navduševali, a ko je bil mlad, se zanje nihče ni zanimal. "Večina je bila v ruševinah. Ljudje so menili, da so to luknje za reveže," je dejal.

Pred dvajsetimi leti se je odločil, da se bo izučil za trullarja, postavljavca trullov. "Ko sem začel, je bil tu le še en trullar. To je bil poklic, ki je izumiral. Zdaj nas je kar nekaj," je pripomnil o svojem poklicu. Neizmerno je hvaležen turistom, da so s takim navdušenjem začeli kupovati trulle. Zdaj lahko živi od popravljanja kamnitih hišk: "Oživili so našo zapuščeno zemljo."

Spoštovanje do pokrajine Čeprav sta jih v zadnjem času malce upočasnila recesija in višje obdavčenje nepremičnin, je posle s trulli dober. "Težava je, da se lahko vsakdo predstavlja kot mojster za gradnjo trullov, ne da bi imel kakršnokoli znanje o tem. Mnogo je zgrajenih tudi na črno," je dejal Giuseppe Miccolis, ki izhaja iz družine z dolgo tradicijo trullarjev in se je specializiral za obnovo zgodovinskih trullov.

"Našo pokrajino je treba spoštovati, zato sem za šolarje organiziral ogled trullov in jim pokazal, kako se jih gradi," je dodal. Le tako se bo tradicija ohranila še naprej. Tudi če bodo turisti medtem svoje počitniške hišice že prodali.