Po letih ostrih varčevalnih in reformnih ukrepov, s katerimi se je Latviji uspelo iztrgati iz krize, država z novim letom prevzema skupno evropsko valuto.
Latvija je z novim letom na 15. obletnico uvedbe skupne valute postala 18. članica območja evra.
Po desetih letih vstopa v EU
Letos mineva deset let od vstopa Latvije v EU, zeleno luč za vstop v območje skupne evropske valute pa je dobila junija lani. S 1. januarjem je latvijski lats zamenjal evro, in sicer po fiksnem menjalnem razmerju 0,7 za en evro. Prihodnja dva tedna bosta v obtoku še obe valuti, 15. januarja pa bo veljavna valuta le še evro.
Uspešno iz krize
Vstop Latvije v evrooobmočje naj bi utrdil njeno integracijo s preostalo Evropo in zahodnim svetom. Njen finančni položaj je sicer v primerjavi z zahodnoevropskimi državami še vedno šibak, njen bruto domači proizvod na prebivalca je leta 2012 znašal slabih 16 tisoč evrov, kar je le dve tretjini povprečja EU. Za primerjavo, nemški BDP na prebivalca je znašal nekaj manj kot 30 tisoč evrov, piše CNBC.
Vendar je država v okrevanje vložila veliko truda, kar se kaže v štiriodstotni gospodarski rasti, medtem ko se je gospodarska rast evroobmočja skrčila za 0,6 odstotka.
Poleg tega se je država izkazala tudi z izhodom iz krize. Svetovna gospodarska kriza jo je namreč leta 2008 zelo prizadela, njen javnofinančni primanjkljaj je znašal 17 odstotkov. Država je morala zaprositi za mednarodno pomoč v višini 7,5 milijarde evrov. Okrevanja so se oblasti lotile izjemno resno in uvedle stroge varčevalne ukrepe – znižanje plač v javnem sektorju za četrtino, krčenje delovnih mest, zmanjšanje državne socialne pomoči in uvedba neposrednih davkov.
Latvijci novo valuto sprejemajo s skepso
Čeprav se morda zdi nerazumljivo, da Latvija po takem uspehu vstopa v ne ravno optimistično območje skupne valute, ji to prinaša tudi ugodnosti. Od zmanjšanja stroškov transakcij pri uvozu v območje evra in nižje stopnje ekonomskega tveganja do bolj privlačne države za tuje investitorje.
Kljub pozitivnim učinkom pa Latvijci novo valuto sprejemajo s skepso. Po eni stani jih preveva čustvena navezanost na valuto lats, ki pomeni simbol osamosvojitve od Sovjetske zveze po 50 letih represije Moskve. Drugi razlog za zaskrbljenost je strah pred dvigom cen, četudi je inflacija trenutno izjemno nizka.
Prvo leto 12 članic
Evro so leta 1999 uvedle Nemčija, Francija, Italija, Španija, Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Finska, Avstrija, Portugalska in Irska, leta 2001 še Grčija. Nato se je območju evra januarja 2007 kot prva med novinkami iz širitvenega vala leta 2004 pridružila Slovenija, leto pozneje sta sledila Ciper in Malta, leta 2009 Slovaška in leta 2011 Estonija.
Z letom 2015 naj bi se evrskim državam priključila Litva.
2
