Muslimani znova obredno kamenjajo hudiča

Nestrpni romarji, od katerih so mnogi pripotovali z drugega konca sveta, se že od ranega jutra zgrinjajo na sloviti most Džamarat v dolini Mine. Potem ko z mostu, ki so ga v preteklosti zaznamovale množične tragedije, saj je bilo bolj ali manj vsako leto v veliki gneči poteptanih po več sto ljudi, vržejo kamne v hudiča, se romarji najprej odpravijo proti Veliki mošeji v Meki, od tam pa jih čaka le še pot domov. Most v eni uri sprejme 200.000 ljudi Da se tragedija letos ne bi ponovila, za red in mir skrbijo številni varnostniki, v bližini pa so v pripravljenosti zdravstveni delavci. Poleg tega so most v minulem letu obnovili in mu dodali še tretjo etažo, tako da lahko sedaj v eni uri sprejme več kot 200.000 ljudi. Na mostu za romarji ostaja na stotine izgubljenih natikačev in praznih steklenic, v katerih s sabo prinašajo kamenčke, po dolini pa se ves čas razlegajo vzkliki "Alah akbar" (Bog je velik). Romanja naj bi se sicer letos udeležilo skoraj 2,5 milijona ljudi, od tega jih več kot 1.700.000 ni iz Savdske Arabije.

Romanje v Meko je eden od petih stebrov muslimanske vere

Romanje v Meko je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda. Hadž v simboličnem smislu predstavlja tudi sodni dan, na katerega bo moral vsak musliman pred Alahom zagovarjati svoja dejanja.

V začetku tedna so se romarji zbrali v dolini Mine, od koder so se nato odpravili k vznožju gore Arafat, kjer naj bi imel Mohamed svojo zadnjo pridigo in kjer so preživeli dan v molitvi. Od tam so se vrnili v Mino, kjer poteka kamenjanje hudiča, ki zaznamuje začetek muslimanskega praznika žrtvovanja eid al adha (kurban bajram), ko muslimani v spomin na preroka Abrahama zakoljejo ovco ali kako drugo žival.

Kaj pomeni srečanje med savdskim kraljem in iranskim predsednikom?

V Mini sta se medtem v četrtek zvečer srečala savdski kralj Abdulah in iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Ahmadinedžad se je namreč kot prvi predsednik Irana doslej udeležil slovesnega sprejema, ki ga savdski kralj vsako leto pripravi v času hadža. Opazovalci njegov obisk razumejo kot znak otoplitve med državama.