Moč senčnih bank

Tovrstne banke delujejo zunaj nadzora običajnih finančnih regulacij, zaradi česar se pristojni trudijo vpeljati nova pravila, ki bi temu sektorju preprečila povzročitev nove finančne krize. Vendar s tem tvegajo zadušitev pomembnega vira sredstev za banke in podjetja, poroča nemški Spiegel. V finančnem svetu obstaja tanka meja med peklom in nebesi. Francoz Loïc Féry je to spoznal pri svojih 33. Kot vzhajajoča zvezda bančnega sveta je upravljal in trgoval z zapletenimi paketi posojil za neko investicijsko banko. Sodeč bo njegovi vizitki je bil pri banki zadolžen za dogajanje na svetovnih kreditnih trgih. Nato je eden njegovih uslužbencev zaigral četrt milijarde evrov in Féry se je nemudoma znašel na cesti. To se je zgodilo leta 2007 in od takrat naprej je še veliko investicijskih bančnikov doživelo trd padec zaradi turbulenc finančnih trgov. A tako kot Féry so se številni vrnili v igro prek sistema tako imenovanih senčnih bank in postali uspešnejši kot kdajkoli prej. Senčne banke se ukvarjajo s precej podobnimi posli kot navadne banke, za razliko od njih pa niso podvržene isti regulaciji. Féry je tako v Londonu ustanovil hedge sklad. Ta zloglasna investicijska podjetja od svojih strank pridobivajo denar in nato špekulirajo s širokim naborom vrednostnih papirjev. Féry zato danes upravlja z investicijami, ki so preveč tvegane za njegove nekdanje kolege. Denar svojih strank posoja podjetjem, katerih kreditna sposobnost ni dovolj dobra, da bi si pridobila posojila navadnih bank, istočasno pa od posojilodajalcev odkupuje posebej tvegane pakete posojil. Zaradi tega lahko tudi v času svetovne gospodarske krize Féry še zmeraj dosega visoke donose. Vendar Francoz, ki je postal tako uspešen, da je kupil tudi prvoligaški nogometni klub FC Lorient, istočasno vztraja, da s svojim delom pozitivno prispeva k realnemu gospodarstvu, saj s tveganji upravlja profesionalno.

Vedno večja zaskrbljenost zaradi pomanjkanja regulacij

Vendar običajne banke, zakonodajalce, politike in ekonomiste vse bolj skrbi vzporedni bančni sistem, ki se je vzpostavil onkraj velikih, že obstoječih bank. Do leta 2007, ko se je začela velika finančna kriza, so senčne banke rasle približno enako hitro kot običajne finančne inštitucije. Hedge skladi in skladi denarnih trgov so imeli koristi od nizkih obrestnih mer, ki so jih ponujale centralne banke. Tudi banke same so se vse pogosteje odločale za tovrstna podjetja in nanje prenašala najbolj tvegane posle, za katere niso želele, da se prikazujejo na njihovih plačilnih bilancah. Na ta način so običajne in senčne banke skupaj do neba zgradile grad, temelječ na posojilih.

V nekaj letih se je obseg finančnih transakcij v svetu senčnega bančništva s 27 povečal na današnjih 60 bilijonov dolarjev (47 bilijonov evrov). Zdaj hočejo to veliko finančno industrijo pod nadzor končno spraviti tudi zakonodajalci. Že hitro po začetku finančne krize je nemška kanclerka Angela Merkel povedala, da na zemljevidu regulacije finančnih trgov ne sme biti slepih peg. Čeprav so od takrat naprej za regulacijo običajnih bank v številnih državah sprejeli veliko zakonov, se nadzor na senčnimi bankami šele dobro začenja. Ker te finančne ustanove tako dolgo niso bile regulirane, je o njih znanega precej malo, zaradi pomanjkanja nadzora pa tudi zdaj v večini držav še vedno ne obstaja vladna agencija, ki bi bila neposredno zadolžena zanje. Nadzor senčnih bank je tudi občutljivo politično vprašanje. Medtem ko si Nemčija prizadeva za čim bolj temeljit nadzor, pa v Združenem kraljestvu in v Združenih državah Amerike temu niso pretirano naklonjeni, saj je prav tam največja koncentracija teh finančnih podjetij. Do regulacije senčnih bank zato utegne voditi še dolga in zapletena pot.