Berlin in Ankara se pri reševanju begunske krize zavzemata za sodelovanje Nata v boju proti tihotapcem ljudi na morju med Turčijo in Grčijo, je izjavila nemška kanclerka Angela Merkel.
Ko gre za boj proti tihotapcem ljudi, je Angela Merkel danes po srečanju s turškim premierjem Ahmetom Davutoglujem v Ankari izpostavila tudi prizadevanja za izboljšanje sodelovanja turške obalne straže z Grčijo in evropsko agencijo za zunanje meje Frontex. V boju proti tihotapskim mrežam je Merklova napovedala tudi krepitev dvostranskega sodelovanja med Nemčijo in Turčijo. O sodelovanju Nata v boju proti tihotapcem ljudi na morju naj bi govorili na zasedanju obrambnih ministrov Nata ta teden. Obrambni ministri zavezništva se bodo na zasedanju v Bruslju sešli v sredo in četrtek.
Turčija beguncem v državo ne dovoli
Merklova je z Davutoglujem govorila tudi o razmerah na turško-sirski meji, proti kateri je pred zadnjo ofenzivo sil sirskega režima in ruskih letalskih napadov na Alep pobegnilo na deset tisoče ljudi. Ti so obtičali na sirski strani meje, Turčija pa jim kljub zimskemu mrazu ne dovoli vstopa na svoja tla. Davutoglu je sicer danes napovedal, da bosta Nemčija in Turčija za te begunce poskrbeli s skupno akcijo nujne pomoči. Nemška stran naj bi priskrbela tehnično, turška pa državno pomoč, rezervirano za primer katastrof.
Turčija ne želi sama nositi vsega bremena
Poudaril pa je tudi, da se od Turčije ne more pričakovati, da bo sama nosila breme teh beguncev – po njegovih navedbah jih je že 30 tisoč. "Nihče ne bi smel domnevati, da bo Turčija le zato, ker sprejema vse begunce, sama nosila breme begunskega vprašanja," je poudaril.
Merklova ostro nad Moskvo
Merklova je medtem izrekla ostre kritike na račun sirske ofenzive in ruskih zračnih napadov na Alep. "Ogorčeni smo nad človeškim trpljenjem, ki ga je povzročilo bombardiranje – tudi z ruske strani," je poudarila kanclerka. Ob tem je dala jasno vedeti, da Moskva s tem krši resolucijo ZN, ki prepoveduje napade na civilno prebivalstvo. Nemčija in Turčija od Rusije skupaj zahtevata spoštovanje te resolucije, je poudarila kanclerka.
Makedonija postavlja dodatno ograjo ob meji z Grčijo
Makedonska vojska je danes začela postavljati dodatno žično ograjo ob meji z Grčijo, in to na točki, kjer mejo prečka največ beguncev. Makedonija je novembra lani na tem območju začela postavljati prvo žično ograjo, vojska pa je konec tedna po poročanju makedonskih medijev začela ob njej graditi še drugo. Blizu obmejnega mesta Gevgelija naj bi na koncu stali dve ograji, med njima pa bo manjši koridor. Nova žična ograja naj bi bila sicer dolga 37 kilometrov, njen cilj pa je okrepiti varnost vzdolž meje.
Po podatkih makedonskega notranjega ministrstva je v nedeljo v državo vstopilo več kot 2.800 beguncev in migrantov, med njimi je tretjina otrok. Od začetka leta je v Makedonijo iz Grčije prispelo 68.0250 migrantov in beguncev, le deset pa jih je tudi zaprosilo za azil v Makedoniji.
0
