SiolNET. Novice Svet
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Megainvesticije bogatega Katarja v Evropo

3

termometer

Katarska vladajoča družina kupuje deleže najboljših podjetij v Evropi, saj se zaveda, da bo denar od nafte slej ko prej presahnil. Zadnja večja investicija Katarcev je bila v največjo nemško banko.

Deutsche Bank (DB) potrebuje denar. Največja nemška banka je napovedala, da namerava zbrati osem milijard evrov svežega kapitala. Zvišanje kapitala v vrednosti okoli četrtine trenutne borzne vrednosti banke je drugo največje v njeni zgodovini. Banka se želi pred stresnimi testi okrepiti in si zagotoviti, da bo njen kapital odgovarjal tako trenutnim kot tudi prihodnjim zahtevam regulatorjev ter banki omogočil rast. Prvi sveženj denarja je DB našla tam, kjer ga imajo v izobilju – v Katarju.

Za šest odstotkov skoraj dve milijardi evrov Katar je ponovno priskočil na pomoč eni največjih evropskih bank, vladajoča katarska družina Al Thani pa je sklenila nov velik posel: za 1,75 milijarde evrov je kupila šest odstotkov največje nemške banke. Dogovor je bil preprost: katarska kraljeva družina bo dolgoročno postala največji posamični delničar DB, a se v njeno vodenje ne bo vmešavala, prav tako ni dobila sedeža v upravnem odboru.

Puščavska država z okoli dvema milijonoma prebivalcev je obogatela zaradi nafte in plina. Del dobička, okoli 36 milijard evrov letno, se steka v državni sklad Qatar Investment Authority (QIA), ki prek Katarskega holdinga investira v različne dejavnosti, v zameno pa pričakuje velike donose.

Kaj vse ima Katarski holding? Seznam je dolg in vključuje široko paleto dejavnosti in držav, od nogometa, mode, medijev, industrije, energetike, bank, letališč …, in to v Angliji, Franciji, Nemčiji in drugih državah.

Katar vlaga tudi v plinovode, avtoceste, pristanišča. Katarci imajo manjše deleže tudi v draguljarni Tiffany's, francoski modni znamki Louis Vuitton in industrijskem koncernu Siemens, oče zdajšnjega emirja pa je finančno pripomogel k ustanovitvi televizijske hiše Al Džazira. Skupne investicije znašajo 136 milijard evrov, prihodki države, ki ima najvišji dohodek na prebivalca, pa iz leta v leto rastejo.

Emir dal denar za ljubljansko džamijo Lani poleti se je v puščavski državici na vzhodu arabskega polotoka, ki živi od nafte in plina, menjala oblast. Menjava je minila mirno; 61-letni šejk Hamad Bih Khalifa Al Thani, ki je leta 1995 z državnim udarom, a brez prelivanja krvi s prestola vrgel svojega očeta, se je umaknil v korist svojega četrtega sina, 33-letnega Tamima Bih Hamada Al Thanija. Hamad Al Thani je moderniziral državo, med drugim pa je prispeval denar tudi za gradnjo džamije v Ljubljani.

Osebna šejkova investicija Družina, ki Katarju vlada že 150 let, ima številne člane. Eden njih je tudi Hamid bin Jasim Al Thani (znan kot HBJ), ki je osebno investiral v Deutsche Bank. V arabskem svetu velja za spornega (nekdanjega) politika, na Zahodu pa polni naslovnice časopisov s svojim luksuznim življenjskim slogom. V svoji politični karieri, ki se je začela leta 1989, je vodil različna ministrstva, bil je tudi predsednik vlade in zunanji minister. Arabski mediji pišejo, da je premoženje družine v končni fazi premoženje države, tako da skoraj dve milijardi za vstop v Deutsche Bank nista bili težavni.

Tokrat banki na pomoč ni priskočil QIA, temveč investicijski holding Paramount Holding Services, ki je v lasti nekdanjega premierja šejka HBJ. Hamid bin Jasim Al Thani je izgubil svoj položaj v QIA lani poleti ob menjavi oblasti, vendar pa ima dovolj lastnega bogastva, da si je lahko privoščil šestodstotni delež v DB.

"Prvi razlog za posel je denar" Nakup deleža v DB ni bil prvi večji posel katarske kraljeve družine v Nemčiji. Leta 2009 je Katar postal tretji največji delničar Volkswagna. Kot premier je tedaj odpotoval v Nemčijo, kjer so sklenili posel. "Prvi razlog za ta posel je denar," je povedal. Katar želi odpreti čim več novih denarnih virov za čas, ko bodo prihodki od nafte presahnili.

Kadar so evropske banke v težavah, se pogosto obrnejo na Katarce. Ti so v preteklih nekaj letih sklenili podobne dogovore že z bankami Barclays, Credit Suisse, Dexia, KBL in grško banko Alpha. Katarci so leta 2008 priskočili na pomoč bankama Credit Suisse in Barclays, ko sta ob začetku krize prosili za kapital. Katarska finančna injekcija je tej državi zagotovila 8,9-odstotni delež v Credit Suisse in 12,7-odstotni delež v Barclay, do danes pa sta se ta deleža znižala na okoli sedem odstotkov. Katar je v Barclays vložil 7,5 milijarde evrov, ko je banki grozila državna pomoč. Dogovor je tej bližnjevzhodni državici prinesel okoli 2,1 milijarde evrov dobička. Tudi v primeru DB si Katarci po opravljenem stresnem testu obetajo lep dobiček.

Ne osvaja sveta "Katarski emir ne želi osvojiti sveta, samo ugodno kupovati. Gre samo za to, da Katar dobi ugodne pogoje za nakup strateških delov v podjetjih," je povedal bankir, ki je nekajkrat sodeloval s Katarskim holdingom.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin