Med politiki milijarderji sploh niso redkost

Če bo Donald Trump postal predsednik ZDA, bo najbogatejši ameriški predsednik do zdaj. A Trump še zdaleč ni edini bogataš, ki se poteguje za mesto voditelja države. Če odštejemo monarhe, sultane in arabske emirje, ki so brez konkurence na vrhu lestvic bogatih voditeljev držav, je bilo ali pa je še na oblasti kar nekaj zelo bogatih posameznikov.

Seveda se ob bogatih politikih pojavi vprašanje, ali so zaradi svojega bogastva manj koruptivni. "Bogati politiki so lahko bolj ali manj koruptivni. To ni odvisno le od njihovega bogastva, temveč od mreže, v katero so vpeti," je za New York Times zapisala Sheila Krumholz, direktorica Centra za odgovorno politiko. "Pomembno je, kdo so njihovi prijatelji, kolegi, donatorji, centri moči, h katerim se nagibajo. Koruptivnost nikakor ni vezana le na bogastvo," je še zapisala.

Berlusconi in Putin vzora koruptivnih bogatašev In vsaj dva vsem znana politika sta pokazatelja, da bogastvo res ni zagotovilo, da bo politik pošten. Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je bil v času svojega vladanja s petimi milijardami ameriških dolarjev (4,56 milijarde evrov) premoženja najbogatejši Italijan, a je kljub temu postal sinonim za škandal in korupcijo.

Tudi Vladimir Putin ni ravno vzor poštenega politika. Njegovo premoženje je sicer velika skrivnost. Uradno je lani prijavil le 80 tisoč ameriških dolarjev (73 tisoč evrov) prihodka, a njegovo premoženje naj bi bilo vredno od 36,5 do 182,5 milijarde evrov. Zanimivo je, da Putin nikoli ni uvrščen na Forbsovo listo bogatašev, saj ne morejo potrditi vrednosti njegovega premoženja. Že dejstvo, da se ne ve, kako bogat je v resnici, kaže na to, da je Putin verjetno vse prej kot pošten politik. Tudi mreža njegovih zaupnikov in podpornikov, spletena okoli oligarhov, ne govori v prid čiste politike.

Zmagovalec med skorumpiranimi bogatimi politiki pa je brez konkurence Teodoro Obiang Nguema Mbasogo, predsednik Ekvatorialne Gvineje, diktator z najdaljšim stažem v Afriki, saj je na oblasti od leta 1979. Sam sebe naslavlja z bog, njegova vlada je obtožena korupcije ter kršenja človekovih pravic, njegovo bogastvo pa naj bi bilo vredno od 600 milijonov ameriških dolarjev do treh milijard ameriških dolarjev (od 547 milijonov do 2,7 milijarde evrov). Večina tega izhaja iz črnih poslov z nafto, zahodne države pa so njemu in članom njegove družine že večkrat zaplenile premoženje v zahodnih bankah.

Milijonarja Cameron in Obama Primerov bogatih predsednikov in premierjev je še več. Niti David Cameron in niti Barack Obama nista ravno reveža. Prvemu pripisujejo 5,75 milijona evrov, drugemu okoli deset milijonov ameriških dolarjev premoženja (9,1 milijona evrov). Malce bogatejši je novozelandski premier John Key, ki ima dobrih 35 milijonov evrov.

Še bogatejša je argentinska predsednica Cristina Fernández de Kirchner, ki je svojih 13 milijonov ameriških dolarjev (11,9 milijona evrov) zaslužila s poroko s tudi predsednikom Argentine Nestorjem Kirchnerjem. V zvezi z njunim bogastvom krožijo različne špekulacije, da ga je bilo v resnici veliko več, mož pa je bil osumljen korupcije.

Predsednika Čila in Ukrajine razprodala premoženje

Toda med voditelji so – ali pa so bili – tudi dolarski milijarderji. Do lani je bil predsednik Čila Sebastian Pinera vreden okoli 2,3 milijarde evrov. Je lastnik televizije, četrtine letalskega prevoznika, nogometnega kluba, obogatel pa je z vpeljavo kreditnih kartic v Čile v 70. letih. V 80., ko je mešetaril tudi v bančnem sektorju, so ga aretirali zaradi suma korupcije. Ko je postal predsednik, je televizijo prodal, preostale posle pa prenesel na druge, da bi se izognil konfliktu interesov.

Podobno je storil tudi trenutni ukrajinski predsednik Petro Porošenko, ki je svoje milijarde zaslužil večinoma s prodajo čokolade in bombonov. Maja 2013 je bilo njegovo bogastvo ocenjeno na 1,2 milijarde evrov. Tudi on je imel v lasti televizijo, ki se ji je po nastopu predsedniškega mandata odpovedal.

Tradicija bogatašev v Libanonu

Med nekdanjimi milijardnimi predsedniki je tudi nekdanji voditelj Kitajske Wen Jiabao, ki je bil leta 2013, ko je zapustil politiko, vreden 2,7 milijarde evrov. Večino denarja je pridobil z družinskim vlaganjem v nepremičnine in zavarovalnice.

Izjemno bogat je bil tudi nekdanji libanonski premier Saad Hariri, čigar premoženje je bilo ocenjeno na 1,8 milijarde evrov. Večino njegovega bogastva izhaja iz družinskega gradbenega podjetja Saudi Oger, ki ga je v 70. ustanovil njegov oče Rafic Hariri, leta 2005 umorjeni libanonski premier. Bogataš je bil še en libanonski premier. Najib Mikati je 3,2 milijarde evrov premoženja zaslužil s podjetjem, ki ga je ustanovil skupaj z bratom, še preden je leta 2011 za štiri leta postal libanonski premier.

Bogataši sumljivega porekla

Milijarder je bil tudi dolgoletni premier Etiopije Males Zenawi, ki je državi vladal od leta 1995 do svoje smrti 2012. Njegovo bogastvo je bilo ocenjeno na 2,7 milijarde evrov.

Tudi predsednik Kazahstana Nursultan Nazarbajev je milijarder, ki je na oblasti že od padca Sovjetske zveze. Njegovo premoženje ocenjujejo na milijardo ameriških dolarjev (0,9 milijarde evrov), ker pa je nejasnega izvora, je bil že večkrat osumljen korupcije.

Malce bolj transparentno je bilo bogastvo nekdanjega premierja Gruzije Bidzina Ivanišvilija. Ko je postal politik, je bil že bogat oligarh z 5,75 milijarde evrov premoženja. Zaslovel je po svoji razkošni hiši in nakupih slik Pabla Picassa.