Macron pripravljen tudi na zmanjšanje schengna

Skupne meje, schengen in dublinska uredba ne delujejo več, je Macron povedal na novinarski konferenci, na kateri je predstavil ukrepe po javni razpravi, ki jo je sprožil zaradi protestov rumenih jopičev.

Dublinska uredba določa, da je treba prošnjo za azil obravnavati v prvi državi vstopa v EU. A so se veljavna pravila v migracijski krizi izkazala za neučinkovita. Poleg tega večina migrantov ne želi ostati v prvi državi, v katero vstopi, ki so največkrat Grčija, Italija in Španija. Želijo predvsem v Nemčijo ali na Švedsko.

Macronove izjave o prenovi schengna sicer niso nič novega. Na neformalnem vrhu EU septembra lani je tako okrcal članice višegrajske skupine Poljsko, Češko, Slovaško in Madžarsko, ki zavračajo obvezne begunske kvote, ki jih je predlagala Evropska komisija. Tedaj je francoski predsednik poudaril, da "bodo morale države, ki niso solidarne, zapustiti schengen in ne bodo več prejemale finančne pomoči (iz strukturnih skladov)".

Kot še navaja Euractiv, v schengnu z manj članicami verjetno ne bi bilo Grčije, ki se je izkazala za problematično glede učinkovitosti pri obravnavi prošenj za azil. Macronova pripravljenost na zmanjšanje schengenskega prostora pa pomeni tudi hladen tuš za Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo, ki se mu želijo pridružiti.