Sreda, 25. 3. 2020, 4.01
4 leta, 1 mesec
Lahko višje temperature ustavijo pohod novega koronavirusa v Evropi? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,07
9
Strokovnjaki še niso našli odgovora na vprašanje, ali je novi koronavirus sezonski virus.
Marsikdo se sprašuje, ali lahko izbruh novega koronavirusa v Evropi ublažijo oziroma ustavijo višje temperature. Koledarska pomlad se je na severni zemeljski polobli začela v soboto, vendar pa strokovnjaki ob tem opozarjajo, da se pandemije določenih virusov pogosto ne obnašajo na enak način, kot na primer sezona gripe. Ker je virus sars-covid-2 dokaj nov, zanesljivih podatkov o tem, ali je virus sezonski, za zdaj ni. Kaj torej glede širjenja virusa v prihodnjih mesecih predvidevajo strokovnjaki?
Po poročanju BBC velja, da se številne virusne infekcijske bolezni razvijejo na začetku sezone, po nekaj mesecih pa nato izgubijo svojo moč. Najbolj klasičen primer je gripa, ki nastopi na začetku zime, vrhunec doživi v zimskih mesecih, pred začetkom pomladi pa se sezona nato umiri. Druge virusne bolezni, na primer trebušni tifus, vrhunec doživijo v poletnih mesecih. Primeri ošpic medtem v okoljih z zmernim podnebjem poleti upadajo, v krajih blizu ekvatorja s tropskim podnebjem pa so na vrhuncu med sušnim obdobjem.
V Španiji v zapuščenih domovih za ostarele našli tudi mrtve varovance.
Novi koronavirus bi se ob prehodu letnih časov lahko spreminjal
V dneh, ko se človeštvo bori z zajezitvijo epidemije novega koronavirusa sars-covid-2, ki povzroča bolezen covid-19, se postavlja vprašanje, kako se omenjeni virus odziva na vremenske spremembe. V soboto se je na severni zemeljski polobli začela koledarska pomlad, kar pomeni, da bomo v prihodnjem obdobju priča dvigu dnevnih temperatur. Novi koronavirus se je decembra lani prvič pojavil na Kitajskem, v zadnjih tednih pa se je bliskovito razširil po Evropi, ZDA in drugih delih sveta.
Novi koronavirus se je sredi lanskega decembra prvič pojavil na Kitajskem.
Do večjih izbruhov novega koronavirusa je, po poročanju BBC, prišlo v regijah, kjer je bilo vreme relativno hladno. To v javnosti že vzbuja špekulacije, da bi virus do začetka poletja lahko popolnoma izgubil svojo moč. Večina strokovnjakov je do te teorije zadržana, ker podatkov o tem, kako se virus spreminja ob prehodu letnih časov, ni. Ker je bil izbruh virusa sars-covid leta 2003 na Kitajskem relativno kratek in hitro omejen, zanesljivih informacijah o tem ni.
Glede na izkušnje z drugimi koronavirusi, ki prizadenejo človeka, bi bil tudi novi koronavirus lahko sezonski. Študija, ki so jo pred desetimi leti pripravili na univerzi v Edinburgu na Škotskem, je pokazala, da so trije koronavirusi, s katerimi so bili okuženi bolniki z boleznimi dihalnega trakta, sezonski. Število okužb je, podobno kot pri gripi, naraščalo v obdobju od decembra do aprila. Pri četrtem koronavirusu, ki so ga odkrili pri bolnikih z zmanjšanim imunskim sistemom, je bila zgodba bolj zapletena. Omenjeni koronavirus se namreč pojavlja sporadično oziroma posamično od časa do časa.
Za širjenje novega virusa najbolj primerno zmerno toplo in mrzlo podnebje
Čeprav strokovnjaki o novem koronavirusu vedo relativno malo, se že pojavljajo namigi, da bi tudi ta lahko variiral glede na letne čase. Za zdaj naj bi veljalo, da se novi virus najhitreje širi predvsem v tistih delih sveta, kjer je podnebje trenutno hladno in suho.
Še neobjavljena analiza, ki primerja vremenske razmere na 500 različnih lokacijah po svetu, kjer so bili potrjeni primeri okužb, kaže, da obstaja povezava med širjenjem virusa ter temperaturami, hitrostjo vetra in relativno stopnjo vlažnosti, poroča BBC.
V Evropi je novi koronavirus največ smrtnih žrtev zahteval v Italiji.
Druga študija, ki prav tako še ni bila objavljena, kaže podobno, da so višje temperature povezane z manjšo pogostostjo primerov bolezni covid-19, vendar pa avtorji opozarjajo, da samo temperature ne morejo vplivati na pogostost virusa v različnih delih sveta. Po poročanju BBC je še ena, za zdaj neobjavljena študija, ki predvideva, da sta zmerno toplo in mrzlo podnebje najbolj ranljiva za izbruh covid-19. Sledijo jim območja s suhim podnebjem, deli sveta s tropskim podnebjem pa naj bi bili najmanj prizadeti.
Kar je pri omenjenih raziskavah problematično, je to, da te temeljijo zgolj na računalniških modelih oziroma simulacijah. Apliciranje podatkov o sezoni novega koronavirusa namreč temelji na izkušnjah drugih koronavirusov, ki med ljudmi krožijo že kar nekaj časa. To pa je lahko, po opozorilih strokovnjakov, zelo varljivo. Pandemije namreč pogosto ne sledijo sezonskim vzorcem, kot smo jim priča pri normalnih izbruhih virusnih bolezni.
Španska gripa vrhunec dosegla v poletnih mesecih
Primer za to je španska gripa, za katero je v letu dni, to je od leta 1918 do leta 1919, umrlo od 50 do sto milijonov ljudi, vrhunec pa je dosegla v poletnih mesecih. "Eventualno lahko pričakujemo, da bo novi koronavirus postal endemičen. Ko se bo to zgodilo, bi bilo res presenetljivo, ali virus ne bi bil sezonski. Veliko vprašanje pa je, ali bo občutljivost tega virusa na letne čase vplivala na njegovo zmožnost širjenja v pandemični situaciji. Tega ne vemo zagotovo," pravi Jan Albert z Inštituta Karolinska v Stockholmu.
Raziskovalci so že potrdili, da lahko novi koronavirus na trdih površinah, kot sta plastika in nerjaveče jeklo, na temperaturi med 21 in 23 stopinjami Celzija in ob 40-odstotni relativni stopnji vlage, zdrži do 72 ur.
Raziskovalci so že potrdili, da lahko novi koronavirus na trdih površinah, kot sta plastika in nerjaveče jeklo, na temperaturi med 21 in 23 stopinjami Celzija in ob 40-odstotni relativni stopnji vlage, zdrži do 72 ur. Kako se sars-covid-2 obnaša pri drugih temperaturah in drugih stopnjah vlage, trenutno še ni znano. Njemu soroden virus sars-covid je medtem, po ugotovitvah znanstvenikov, najbolje preživel v hladnejših in suhih pogojih. Višje, kot so bile temperature, in več kot je bilo vlage v ozračju, krajši čas je virus lahko preživel.
"Podnebje zagotovo pride v poštev, ker lahko vpliva na stabilnost virusa zunaj človeškega telesa, ko je ta izločen s kašljanjem in kihanjem. Dlje, kot virus ostane stabilen v okolju, večja je njegova zmožnost, da se ljudje okužijo in da se razvije epidemija. Medtem ko se je sars-cov-2 hitro razširil po svetu, so se največji izbruhi zgodili v okolju, ki je bilo izpostavljeno hladnemu in suhemu vremenu," pojasnjuje Miguel Araujo iz Narodnega muzeja naravoslovnih znanosti v Madridu.
Najvišje število okužb izven tropskih krajev
Araujo je izdelal računalniški model, ki kaže vzorce izbruha covid-19 po svetu z najvišjim številom okužb izven tropskih krajev. Kot je povedal avtor modela, verjame, da je covid-19 prav tako občutljiv na temperature in vlažnost, kar pomeni, da bi se večje število okužb oziroma novi izbruhi bolezni lahko v različnih delih sveta pojavili ob različnem času.
"Sars-cov in sars-cov-2 bi se lahko obnašala podobno, vendar pa je to samo ena plat medalje. Virus se širi od človeka do človeka. Več, kot je ljudi na nekem mestu, in več, kot so v stiku, več okužb bo. Obnašanje ljudi je ključ za razumevanje razmnoževanja tega virusa," še dodaja Araujo.
9