Ponedeljek, 6. 2. 2023, 14.10
1 leto, 10 mesecev
Katastrofa, ki je bila samo vprašanje časa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,97
18
Domači in mednarodni strokovnjaki turške oblasti že dolgo svarijo, naj več sredstev vložijo v prilagoditev infrastrukture na večje seizmološke dogodke. Ogromen del države je potresno namreč zelo ogrožen, proti potresom odporne zgradbe pa so marsikje v Turčiji še vedno bolj izjema kot pravilo.
Ponedeljkova serija potresov v Turčiji je tragična, ne pa tudi nepričakovana. Država namreč leži na enem od tektonsko najbolj aktivnih območij na svetu. Od začetka 20. stoletja so v Turčiji doživeli že 18 potresov z magnitudo vsaj 7,0.
Pogled na katerikoli zemljevid sveta, ki prikazuje seizmično aktivnost, razkriva, da je ogromen del Turčije srednje do zelo potresno ogrožen. Razlog za to je predvsem dejstvo, da večina površja države z izjemo njenega severnega in severovzhodnega dela počiva na lastni, razmeroma majhni tektonski plošči − anatolski.
Skozi Turčijo zato potekata dve tektonski prelomnici. Severna anatolsko ploščo ločuje od evrazijske tektonske plošče, jugovzhodna pa od arabske tektonske plošče.
Prikaz območij seizmičnega tveganja v Turčiji. Oranžno-rdeči črti označujeta območja, pod katerimi potekata glavni tektonski prelomnici.
Obe območji z vidika pogostosti medsebojnega drgnjenja tektonskih plošč v zgodovinskem merilu veljata za izjemno dejavni. V zadnjem obdobju je sicer povečana aktivnost z jugovzhodne smeri, saj na anatolsko ploščo močno pritiska arabska, evrazijska na severu pa naj bi njeno premikanje ovirala.
Aftershock activity is high with more than one hundred M>3 located so far. They spread along more than 200 km along the fault, suggesting a bilateral rupture from epicenter (which is also consistent with damage in N. #Syria. #deprem #TurkeyEarthquake pic.twitter.com/vYLkfRybKN
— EMSC (@LastQuake) February 6, 2023
Tako rekoč neposredno na jugovzhodni tektonski prelomnici med anatolsko in arabsko tektonsko ploščo ležijo mesta v Turčiji in tudi v Siriji, ki so jih danes najbolj prizadeli osrednji uničujoči potres z magnitudo 7,8 in nič kaj prizanesljivi popotresni sunki, najmočnejši med njimi je dosegel magnitudo kar 7,5. V neposredni bližini prelomnice sicer leži tudi milijonski Gaziantep, eno od največjih mest v Turčiji.
Najhujši dokumentirani potresi (vsaj do zdaj) ob severni prelomnici
Do zdaj najhujši dokumentiran potres v Turčiji se je zgodil 26. decembra 1939, ko je potres z magnitudo 7,8 stresel območje mesta Erzincan na vzhodu države. Ni šlo za najmočnejši zabeležen potres v Turčiji − ta naj bi se zgodil v 17. stoletju v severni Anatoliji, dosegel pa naj bi magnitudo 8,0 −, ampak za potres z največ potrjenimi smrtnimi žrtvami. Umrlo je več kot 32 tisoč ljudi, ranjenih pa je bilo več kot 100 tisoč.
Porušena stanovanjska soseska v mestu İzmit
Turčija se še vedno zelo dobro spomni tudi potresa z magnitudo 7,6, ki je avgusta 1999 udaril v neposredni bližini Istanbula in razdejal mesto İzmit. Umrlo je več kot 17 tisoč ljudi, še nekajkrat toliko je bilo ranjenih.
Sodeč po zgodovinskih spisih, katerih zanesljivost je vprašljiva, zato gre v najboljšem primeru za grobe ocene znanstvenikov, naj bi se najbolj uničujoča potresa v zgodovini Turčije sicer zgodila v letih 115 in 525 v Antakiji, ki leži v najjužnejši turški provinci Hatay. Imela naj bi sicer nekoliko nižji magnitudi od sodobnih potresov, vendar pa naj bi zaradi sprožanja cunamijev in gromozanske infrastrukturne škode povzročila eksponentno večje število žrtev − skupno več kot pol milijona.
Preberite tudi:
18