Četrtek, 13. 11. 2014, 12.24
9 let
Kakšen je Krim pod Rusi

To, da na vseh poslopjih na Krimu vihrajo ruske zastave, je še najmanjši znak sprememb. Na Krimu so potrebovali le mesec dni, da so kot plačilno sredstvo uvedli rubelj. Nekaj dlje je trajalo, da so začeli prebivalcem izdajati ruske potne liste in ruske registrske tablice. Iz Moskve so prišli uradniki, ki bodo vzpostavili ruski sistem birokracije v vseh segmentih od zdravstva do davkarije. Zamenjali so vse vodilne v državnih podjetjih, mnogi so odpovedi napisali sami.
Prišli so novi mobilni operaterji, le še ruski televizijski kanali, ruske korporacije. Po ulicah se sprehajajo "prijazni ljudje", oborožene paravojaške enote, ki so sodelovale pri priključitvi Krima. Te enote bodo 1. januarja postale uradna neoborožena policija Krima. Večina šol je v ruščini, čeprav sta uradna jezika tudi ukrajinščina in tatarščina. Moskva obljublja milijonske pomoči, ki naj bi jih namenili Krimu. Ena prvih potez je bila, da so zvišali pokojnine, a večina upokojencev tega ni zaznala, ker so zmedeni zaradi menjave valute.
O nasilni rusifikaciji na svojem blogu poroča tudi 30-letna Illona Dorochenko. Je ena izmed skoraj petine prebivalcev Krima, ki se ni odzvala na popis prebivalstva. "27. februarja smo se zbudili in našli male zelene človečke, ki so nam povedali, da smo Rusi," je dejala. Mali zeleni človečki je neprijazen naziv za "prijazne ljudi" paravojaških enot. V Kroniki ruskega Krima opisuje vse, kar se dogaja med rusifikacijo: od visokih cen rib do babušk, ki jih iz Rusije kot turistke pošiljajo v jaltske hotele. A pri tem mora paziti, kaj piše: ruski federalni zakon, ki so ga sprejeli maja, namreč vsako delovanje proti integriteti Rusije označuje kot terorizem.
Toda Stalin je ukazal, da skoraj 200 tisoč Tatarov deportirajo iz Krima v centralno Azijo. Zgodovinsko nezaupanje Rusom je bilo tudi razlog za odločitev, da bodo bojkotirali tako referendum o priključitvi Krima kot volitve. Tatari preprosto ne priznajo ruske oblasti.
"Na Krimu se lahko zgodi zelo resen etnično-političen konflikt," je v časniku Moscow Times opozoril politični analitik in nekdanji podpredsednik dume Vladimir Ryzhkov.
Krimski Tatari poročajo o čedalje večji represiji ruskih oblasti. Njihov legendarni vodja Mustafa Dzhemilev ima petletno prepoved vračanja na Krim, tako da s svojo skupnostjo komunicira prek Skypa iz Kijeva. Ruske oblasti so odločitev obrazložile, češ da je bil vpleten v "ekstremni aktivizem".
Tatari poročajo, da želijo Rusi ponoviti čečenski scenarij: med njimi želijo poiskati nekoga, ki bi ga tako kot čečenskega voditelja Ramzana Kadyrova podkupili z moskovskim denarjem, da bi zagotovil lojalnost svojega naroda Moskvi.
"To je najslabši mogoč načrt Moskve. Raje kot da bi narodu zagotovili pravice, uporabljajo podkupovanje in represijo. Zaradi tega je razpadla Sovjetska zveza. Zato lahko prihodnost krimskih Tatarov odloča tudi o prihodnosti Rusije," meni Vladimir Ryzhkov.