Kako radodarna bo Angela Merkel?

Pogovori o oblikovanju velike koalicije bodo potekali v dvanajstih delovnih skupinah s štirimi podskupinami. Pogajanj, ki so se začela na sedežu CDU v Berlinu, se bo udeležilo 27 predstavnikov CDU, 18 predstavnikov CSU in 30 predstavnikov SPD. Skupaj naj bi v pogajanjih sodelovalo okoli 300 ljudi. Z obeh strani političnega pola je bilo slišati pomisleke, da je takšna pogajalska zasedba prevelika za zahtevne pogovore, zato so se dogovorili, da se bodo v primeru zastoja sestali samo voditelji vseh treh strank, poleg Merklove in Gabriela še voditelj CSU Horst Seehofer.

Unija CDU/CSU in SPD sta se po volitvah 22. septembra na preliminarnih pogovorih sestali že trikrat, pred dnevi pa je 229 delegatov SPD prižgalo zeleno luč za začetek uradnih pogovorov. Pri tem so postavili deset zahtev, od katerih pogajalci ne smejo odstopati. Med zahtevami so minimalna urna postavka v višini 8,5 evra, enako plačilo za oba spola, povečanje investicij v infrastrukturo in izobraževanje, pravica do dvojnega državljanstva za mlade pripadnike narodnih manjšin, enake pokojnine za upokojence na vzhodu in zahodu države, sprejetje ukrepov za lajšanje usklajevanje dela z družinskim življenjem ter oblikovanje skupne strategije za okrepitev rasti v evroobmočju in zvišanje zaposlenosti. Pragmatično so s seznama izpustili svojo predvolilno obljubo o zvišanju davkov za najbogatejše, kar so konservativci kategorično zavrnili.

Šibkejše pogajalsko izhodišče SPD je z Merklovo v veliki koaliciji enkrat že sodelovala, med letoma 2005 in 2009. Takratna pogajanja o veliki koaliciji so trajala 65 dni, SPD pa je imela precej boljše izhodišče, saj je dosegla skoraj enak volilni izid kot unija. Socialdemokrati so tedaj dobili več pomembnejših ministrstev, kakšen "sladkorček" pa jim lahko unija tokrat prepusti, da bi člani SPD težje zavrnili morebitno dogovorjeno koalicijsko pogodbo. O tej bo namreč odločalo okoli 470 tisoč članov stranke. Ti se še kako dobro zavedajo, da so bili po zadnji veliki koaliciji z Merklovo na naslednjih volitvah kaznovani. Leta 2009 so dosegli enega svojih najslabših volilnih izidov. Morebitno pomembno ministrstvo v njihovih rokah bi lahko prevedlo tehtnico v korist velike unije, ki jo sicer podpira velika večina Nemcev.

Gabriel je sicer napovedal, da bo kupčkanje glede ministrskih položajev prišlo na vrsto kot zadnje, da bodo v ospredju pogajanj pomembne teme. Nove nemške vlade tudi tokrat ni pričakovati kmalu, saj je v Nemčiji že nekakšna tradicija, da se stranke čim bolj podrobno dogovorijo o koalicijski pogodbi v izogib morebitnim prihodnjim sporom znotraj vlade. Strankam se ne mudi, do oblikovanja nove vlade bo Merklova še naprej opravljala vladne posle.

Pragmatična Merklova se zaveda, da mora politična pogodba s SPD pustiti dovolj prostora za manevriranje. S pogodbo bo morala zadovoljiti tako članstvo SPD kot člane iz svojih vrst, ki so vse bolj nezadovoljni zaradi približevanja Merklove sredini. Hkrati nemška kanclerka ve, da je končna usoda koalicijske pogodbe v rokah članov SPD, zato je povsem mogoče, da bo pogodba vključevala povišanje pokojnin, več izdatkov za izobraževanje in podobno, kar pa bo treba financirati brez zvišanja davkov. Merklova se je tudi odpovedala predvolilni obljubi, da bodo prihodnje proračunske presežke porabili za poplačilo nemškega dolga, vztrajajo pa pri tem, da po letu 2015 ne bo novega zadolževanja. Projekcije finančnega ministrstva kažejo, da bo presežek nemškega proračuna med letoma 2015 in 2017 znašal okoli 15 milijard evrov, največje evropsko gospodarstvo pa ima 1.300 milijard evrov dolga.

Mesec dni po volitvah … Na volitvah je prepričljivo zmago dosegla unija CDU/CSU, ki je prejela 41,5 odstotka glasov, do absolutne večine ji je zmanjkalo le pet sedežev. Anketa televizijske hiše RTL je pokazala, da bi unija mesec dni po volitvah prejela še nekaj več glasov, 43 odstotkov, SPD je podpora malenkost padla s 25,7 odstotka na 25 odstotkov, nekoliko narasla Levi stranki (z 8,6 odstotka na devet odstotkov), s katero pa ne želi nihče v vlado. Zeleni so na volitvah prejeli 8,4 odstotka, v anketi osem odstotkov, obe večji zunajparlamentarni stranki, Alternativa za Nemčijo (AfD) in liberalci (FDP), dozdajšnji partnerji Merklove, pa pet oziroma štiri odstotke.