Kako je vasica v BiH postala leglo balkanske veje IS

Gornja Maoča, nedaleč od Brčkega na vzhodu Bosne in Hercegovine, je v preteklih letih postala najbolj znano središče delovanja skrajne muslimanske ločine vahabitov, ki je po trditvah bosanskih varnostnih organov tesno povezana z IS. Tam naj bi se po poročanju bosanskih in svetovnih medijev urili teroristi, ki so se pozneje pridružili IS v Siriji in Iraku.

Vahabizem v Bosno prinesli mudžahidi, tuji islamski borci Vahabizem se je v Bosni in Hercegovini prvič pojavil med vojno v 90. letih prejšnjega stoletja. Glavno vlogo pri širjenju te radikalne sunitske veje so imeli Savdska Arabija in mudžahidi, borci iz islamskega dela sveta, ki so se pridružili bošnjaški vojski.

Po vojni je večina mudžahidov Bosno zapustila, a vahabizem je ostal. Danes je po ocenah bosanskih varnostnih organov v državi približno štiri tisoč vahabitov. Večina jih živi v izolaciji, skritih od oči javnosti in zunanjega sveta. Najbolj znana naselja poleg Gornje Maoče so še Dubnica, Zvornik, Bočinj in Sloveniji najbližji Bužim. Od mejnega prehoda Vinica na skrajnem jugovzhodu Slovenije pa do Bužima je namreč le 126 kilometrov.

Zakaj so vahabiti za svoje središče izbrali Gornjo Maočo Gornja Maoča se je pred vojno imenovala Karavlasi. V njej so prebivali izključno pravoslavni Romi, ki so se med vojno odselili. Vahabiti so vas začeli naseljevati po terorističnih napadih 11. septembra 2001, ko so tudi bosanski varnostni organi začeli organiziran boj proti islamskim skrajnežem.

Bosanska policija se je zavedala nevarnosti, ki jo predstavljajo vahabiti. Leta 2010 je več kot 600 policistov obkolilo Gornjo Maočo, izvedlo številne preiskave in prijelo vodjo gibanja Nusreta Imamovića. Preiskava je pozneje zašla v slepo ulico, Imamović pa se je znašel na prostosti.

Napad na ameriško veleposlaništvo Da je vahabizem speča nevarnost, je bosanske varnostne organe oktobra 2011 opozoril atentat Mevlida Jašarevića na ameriško veleposlaništvo v Sarajevu. Med sojenjem je Jašarević dejal, da se nikakor ni mogel vklopiti v družbo in je zato odšel v Gornjo Maočo.

"Tam sem dan za dnem gledal posnetke ubitih muslimanskih otrok in trpinčenih žensk. To me je vodilo v napad. Danes svoja dejanja obžalujem in prosim za odpuščanje," je med sojenjem na sarajevskem sodišču leta 2012 dejal Jašarević. Zaradi terorizma so ga obsodili na 15 let zapora.

Glavno vlogo pri rekrutiranju mladine, ki je v preteklih letih zapustila Bosno in odšla na sirska bojišča, sta imela po prepričanju bosanske policije Nusret Imamović in Bilal Bosnić.

Nusret Imamović je za bosansko televizijo pred leti spregovoril o ljudeh, ki živijo v Gornji Maoči, priznavanju Bosne in Hercegovine in financiranju vahabitske skupnosti v državi.

Črnič: Za vzpon vahabizma kriv tudi Zahod Po besedah religiologa Aleša Črniča s fakultete za družbene vede, vahabizem predstavlja varnostno težavo v Evropi predvsem zaradi fundamentalističnega vztrajanja, da predstavlja izvorni islam in svoje izrazito militantne drže. V istem stavku doda, da je vahabizem tako v Evropi kot znotraj islamske vere izrazito manjšinski. Za razumevanje pojava vahabizma v Evropi pa je po Črničevem prepričanju potrebno širše poznavanje problematike. "Zahod s svojo propagando in vmešavanjem v notranjepolitične zadeve v arabskih državah ustvarja nasprotni učinek od svojih pričakovanj. S tem, ko se vmešava, pravzaprav prispeva k temu, da je vahabizma vse več," poudarja Črnič.

Dodaja, da vahabizem danes v Bosni in Hercegovini ne bi bil tako pereč problem, če bi Evropi z drugačno politiko uspelo preprečiti vojno v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. "Embargo na orožje je najbolj prizadel ravno Bošnjake. Primorani so bili sprejeti ponujeno pomoč mudžahidov, čeprav je treba poudariti, da so bili do te pomoči zelo skeptični."

Bosanski boj z vahabiti Posebna enota bosanske policije je v preteklih letih izvedla več racij proti islamskim skrajnežem v Bosni. Zadnji odmevni policijski akciji smo bili priča marca letos, nekaj mesecev pred tem pa je bilo v operaciji Damask aretiranih 15 islamskih skrajnežev, med njimi tudi Bilal Bosnić.

Pred nekaj tedni so ga zaradi večletnega podpiranja terorističnih organizacij, financiranja terorističnih dejavnosti in novačenja posameznikov za priključitev terorističnim skupinam obsodili na sedem let zapora. Tožilstvo se je zaradi po njihovem prepričanju premile kazni na sodbo pritožilo.

Vodja bosanskih vahabitov Nusret Imamović je v Siriji, kjer se bori v vrstah IS. Zaradi svoje vloge pri radikalizaciji mladine in novačenja borcev se je Imamović znašel na ameriškem seznamu najbolj iskanih teroristov.

"Bilal Bosnić je uničil vsako hišo, v katero je vstopil" Kot se je izkazalo med sojenjem Bilalu Bosniću, je prek vahabitskih vasi na sirska in iraška bojišča med 200 in 300 mladeniči, poroča bosanski časnik Dnevni list. Med sojenjem marca letos so na strani tožilstva proti Bosniću pričali številni družinski člani mladeničev, ki so se pridružili vahabitskemu gibanju in odšli na sirska bojišča.

"Moj sin Suad je v Sirijo odšel 7. novembra 2013. Vera mu je že od nekdaj veliko pomenila, a nikoli ni omenjal džihada ali IS. Bosnić je tisti, ki je radikaliziral mojega sina in uničil življenja številnih mladeničev v Veliki Kladuši. Uničil je vsako hišo, v katero je vstopil," je po poročanju časnika Dnevni avaz med sojenjem dejal Suadov oče Rifat.

Vahabiti dejavni tudi v Sloveniji Bilal Bosnič je v preteklih letih večkrat predaval tudi v Sloveniji, v Ljubljani je bil na primer 30. januarja 2011, ko je imel pridigo ob odprtju sunitske molilnice. Pod Bosnićev vpliv sta padla tudi Slovenca Rok Žavbi in Boštjan Skubic, je poročal Pop TV.

Za oba se domneva, da sta nekaj časa preživela na Bosnićevi domačiji v Bužimu, nato pa odšla med borce teroristične organizacije Al Nusra. Žavbi je za televizijo to zanikal. Dejal je, da je sicer bil oborožen, a le kot bolničar.