Sreda, 7. 6. 2023, 22.20
1 leto, 6 mesecev
Je to novi nevarni sosed?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,52
Vodja svobodnjakov Herbert Kickl avstrijskim volivcem obljublja, da bo postal ljudski kancler (nem. Volkskanzler).
V Avstriji in na Slovaškem imata vse večjo podporo stranki, ki sta naklonjeni Putinovi Rusiji – Avstrijska svobodnjaška stranka (FPÖ) in Smer-SD. Lahko s prevzemom oblasti spodkopljeta evropsko podporo Ukrajini? Slovaško čakajo volitve že septembra letos, naši severni sosedje pa bodo na volišča odšli najpozneje jeseni prihodnje leto.
Proruski politiki, ki se zgledujejo po madžarskem premierju Viktorju Orbanu, so v Avstriji in na Slovaškem v vzponu. Onkraj Karavank od novembra lani v javnomnenjskih anketah vodijo svobodnjaki, na Slovaškem pa ima največjo podporo volivcev socialdemokratska stranka Smer.
Svobodnjaki so najbolj priljubljeni
Vodja svobodnjakov Herbert Kickl je zaradi priljubljenosti svobodnjakov glavni favorit, da postane prihodnji avstrijski kancler in naslednji veliki evropski glavobol, piše ameriški medij Politico. Glavna razloga za priljubljenost svobodnjakov sta zlasti naraščajoča inflacija in velik skok prošenj za azil.
Svobodnjakom tudi koristi, da trenutno najmočnejšo opozicijsko stranko, Socialdemokratsko stranko Avstrije (SPÖ), pestijo velike notranje težave. V Avstriji je trenutno na oblasti koalicija med Avstrijsko ljudsko stranko (ÖVP) in Zelenimi, ki jo vodi kancler Karl Nehammer.
Orbanizem v Avstriji in na Slovaškem?
To bi pomenilo velike težave za Evropsko unijo, ki se že tako težko spopada z Madžarsko, kjer je nacionalistični premier Orban sistematično prevzel nadzor nad vsemi glavnimi vzvodi oblasti in spodkopal neodvisne medije ter državo spremenil v tisto, kar kritiki vidijo kot polavtoritarna država sredi EU, piše Politico.
Herbert Kickl in Robert Fico se glede svoje proruske politike zgledujeta po madžarskem premierju Viktorju Orbanu. Ta ima vzdevka madžarski Putin in Putinov trojanski konj v EU.
Avstrija ni edina država v regiji, ki je dovzetna za orbanizem. Tudi v avstrijski vzhodni sosedi Slovaški po anketah vodi populistična in proruska Smer, ki jo vodi nekdanji slovaški premier Robert Fico. Ta je s čela slovaške vlade odstopil leta 2018 zaradi vala ljudskih protestov, ki jih je sprožil brutalni umor preiskovalnega novinarja in njegove zaročenke.
Fico obljublja konec vojaške podpore Ukrajini
Zdaj javnomnenjske ankete kažejo, da bo Fico po septembrskih parlamentarnih volitvah znova slovaški premier. To bo zelo slaba novica za Ukrajino, saj je Fico obljubil, da bo v primeru prevzema oblasti končal slovaško vojaško podporo sosednji Ukrajini.
Bruseljski uradniki opozarjajo, da bi zmaga proruskih sil na Slovaškem in v Avstriji dala ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu v roke močne vzvode proti Ukrajini, zaradi česar bi lažje spodkopal sankcije in prizadevanja EU za pomoč Ukrajini. "To bi bila katastrofa," je za Politico dejal eden od uradnikov Evropske komisije.
Predčasne volitve v Avstriji?
Če Slovaško volitve čakajo že čez nekaj mesecev, pa bodo avstrijske redne volitve najverjetneje šele jeseni prihodnje leto. Seveda ni mogoče izključiti kakšnih predčasnih volitev zaradi trenj v koaliciji in nezadovoljstva vladajočih konservativcev zaradi velikega zaostanka za svobodnjaki v javnomnenjskih anketah.
Robertu Fici, ki napoveduje konec slovaške vojaške podpore Ukrajini, se letos jeseni nasmiha ponovni prevzem oblasti. Slovaki bodo na volišča odšli 30. septembra.
A če bodo volitve šele jeseni prihodnje leto, ni nujno, da se bo visoka javnomnenjska podpora, ki jo imajo trenutno svobodnjaki, obdržala vse do takrat. V preteklosti se je namreč izkazalo, da je podpora svobodnjakom zelo nestanovitna. Poleg tega je trenutna podpora svobodnjakom verjetno bolj posledica razočaranja nad zdajšnjo vlado kot pa kakšnega velikega navdušenja nad svobodnjakom.
Nepriljubljeni Kickl vodi najbolj priljubljeno stranko
Upoštevati je tudi treba, da so svobodnjaki bolj priljubljeni, kot je osebno priljubljen njihov vodja Kickl. Ta je zaradi svojega robatega in napadalnega sloga med najmanj priljubljenimi avstrijskimi politiki. A to stranki, ki jo vodi, za zdaj ne škodi. "Nisem postal vodja stranke, da bi vodil v anketah, ampak da bi zmagal na volitvah," je nedavno dejal Kickl. Ta napoveduje, da želi postati Volkskanzler – ljudski kancler.
Kickl je bil avstrijski notranji minister med kratkotrajno koalicijo svobodnjaške stranke z Ljudsko stranko nekdanjega kanclerja Sebastiana Kurza, ki se je začela leta 2017 in končala leta 2019. Ena od Kicklovih zgodnjih potez na položaju notranjega ministra je bila sprememba imena avstrijskih registracijskih centrov za prosilce za azil v "centre za odhod", piše Politico.
Napovedi o razveljavitvi protiruskih sankcij
Kickl napoveduje, da bo uporabil veto Avstrije v Evropskem svetu, da bi razveljavil, kot pravi, "nesmiselne" sankcije bloka proti Rusiji. Med nedavnim obiskom Budimpešte, kjer se je srečal s svojim mentorjem Orbanom, Kickl ni skrival svojega cilja spremeniti Avstrijo v drugo Madžarsko, ki jo je pohvalil kot "zavetišče nacionalne samoodločbe in odpora proti globalističnim posegom iz Bruslja".
V času pandemije covid-19 je FPÖ nabirala glasove volivcev z nasprotovanjem strogim zajezitvenim ukrepom. Kickl javno tudi nasprotuje cepljenju proti covid-19. Na fotografiji sta Kickl in poslanec svobodnjakov v tirolskem deželnem zboru Markus Abwerzger.
Kicklov predhodnik na čelu svobodnjakov Heinz-Christian Strache je leta 2016 s Putinovo stranko Enotna Rusija podpisal sporazum o sodelovanju. Kickl sicer trdi, da sporazum ne velja več, a hkrati on in njegovi strankarski kolegi ne skrivajo svoje naklonjenosti Rusiji.
Glavna tema so še vedno prosilci za azil
Svobodnjaki so na primer od začetka ruskega napada na Ukrajino v avstrijskem parlamentu predlagala na desetine proruskih resolucij. V preteklem letu je objavila tudi številne izjave za javnost, v katerih je pozvala k odpravi sankcij proti Rusiji.
Kljub temu migracije ostajajo temeljna predvolilna tema svobodnjaške stranke. Glede na to, da se je število prošenj za azil v Avstriji lani potrojilo, kar je največje odstotno povečanje kjerkoli v EU, je to za Avstrijce zelo žgoča tema.
Podobno kot svobodnjakom narašča javnomnenjska priljubljenost tudi ideološko sorodni stranki AfD v Nemčiji. Po poročanju Reutersa AfD po zadnjih anketah podpira od 17 do 19 odstotkov nemških volivcev. Razlogi za priljubljenost AfD med volivci so visoka inflacija, naraščanje števila prosilcev za azil in tudi nezadovoljstvo številnih Nemcev zaradi zelenega prehoda – torej prehoda v za podnebje in do okolja manj škodljivo gospodarstvo. Tega narekujejo Zeleni, ki so del nemške vladajoče koalicije. Za AfD je tako kot za svobodnjake značilno, da so naklonjeni Putinovi Rusiji. Prvi velik skok priljubljenosti je AfD doživel po migrantski krizi leta 2015 (na nemških parlamentarnih volitvah leta 2017 so postali tretja najmočnejša stranka), nato pa je prišlo obdobje nazadovanja (na volitvah leta 2021 se je uvrstila na peto mesto). Zdaj se je krivulja AfD, ki je zlasti močna na vzhodu Nemčije, spet usmerila navzgor.
