Ponedeljek, 8. 9. 2025, 4.00
3 tedne, 1 dan
Je to kitajska zmaga nad ZDA? To je znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,15
Kitajska je država, kjer ima politika nadzor nad gospodarstvom. Si takšen model želi tudi Donald Trump?
Če so republikanci od Ronalda Reagana naprej goreče prisegali na svobodno trgovino in nevmešavanja države v gospodarstvo, so pod Donaldom Trumpom vse postavili na glavo: protekcionizem ni več nekaj slabega, prav tako ne carine, tudi delno podržavljanje zasebnih podjetij ni več tabu. Za nekatere pripadnike gibanje Maga je gospodarski vzor postala celo Kitajska, gospodarsko vse močnejša država, kjer ima politika v svojih rokah trden nadzor nad gospodarstvom in podjetji.
"Vlada ni rešitev naših težav, vlada je težava," je rad dejal republikanec Ronald Reagan, ki je v Ovalni pisarni sedel med januarjem 1981 in januarjem 1989.
Trump uniči Reaganovo dediščino
Reagan, ki je med drugim trdil, da protekcionizem uničuje blaginjo in da carine srednjeročno in dolgoročno škodujejo, je za nekaj desetletij postal nesporna ikona republikancev. Njegovo delo in njegove vrednote so bile merilo in zgled za vse republikanske predsednike.
A vse se je končal z vzponom newyorškega nepremičninskega milijarderja in zvezdnika resničnostne televizije Donalda Trumpa. Ta ni zagovornik svobodne trgovine, kot je bil Reagan, ampak je privrženec protekcionizma. Visoke carine zanj niso uničevalke blaginje in škodljiva potuha za domačo industrijo, ampak nekaj dobrega, nekaj kar pelje k višji blaginji Američanov.
Trumpovo ukazovanje zasebnim podjetjem
Medijsko-politični šovmen Trump tudi ni mnenja, da bi se morala država oziroma vlada (predsednikova administracija v ZDA) čim manj vmešavati v gospodarstvo. Pred dnevi je tako v Belo hišo na kosilo zbobnal šefe največjih tehnoloških podjetij iz Silicijeve doline: Marka Zuckerberga, Tima Cooka, Billa Gatesa, Sundarja Pichaija … Opazno je manjkal le Elon Musk, ki se je na družbenem omrežju javno opravičil, ker ni mogel priti zaradi drugih obveznosti.
Republikanci so desetletja prisegala na Ronalda Reagana, čigar gospodarski model se precej razlikuje od Trumpovega.
Trump je šefe tehnoloških podjetij, ki so javno hvalili predsednika, enega za drugim prosil, naj povedo, koliko denarja bodo namenili za naložbe v ameriška delovna mesta in infrastrukturo. Zuckerberg je obljubil okoli 600 milijard dolarjev (513 milijard evrov) do leta 2028, podobno številko je omenil Cook, Googlov Pichai je omenil številko 250 milijard dolarjev (214 milijard evrov) …
Vlada postaja solastnik zasebnih podjetij
Trump pa se v gospodarstvo ne vpleta zgolj tako, da skorajda ukazuje zasebnim podjetjem, koliko in kam naj vlagajo, Trump krepi moč zvezne vlade oziroma države tudi z nekakšno delno nacionalizacijo podjetij. Tako je ameriška vlada pridobila deset odstotkov ameriškega proizvajalca čipov Intel.
To dejstvo je med drugim spodbudilo ameriškega finančnika in vlagatelja Raya Dalia, da je potegnil vzporednico med Trumpovimi ZDA ter 30. in 40. leti preteklega stoletja, ko so se (v Evropi) krepili avtoritarni režimi.
Maga komunizem in konec ZDA?
Kot vemo, številni njegovi nasprotniki Trumpu radi očitajo skorajda fašizem, po drugi strani pa se že pred predsedniškimi volitvami leta 2016 pojavljajo primerjave med Trumpovimi načrti in socializmom, če ne celo komunizmom.
Ta teden je Trump na kosilo povabil milijarderje iz Silicijeve doline in jih spraševal, koliko denarja bodo vložili v ameriško gospodarstvo in ameriško infrastrukturo.
Filozof in politični analitik Nathan Cofnas, ki prihaja z zelo desnega roba ameriškega političnega prostora, je, potem ko je Trump aprila letos na t. i. dan osvoboditve napovedal carinsko vojno skoraj vsem državam po svetu, na svojem računu na družbenem omrežju Substack pisal o Maga komunizmu in koncu ZDA. Cofnas je ob tem omenil tudi ameriško novinarko Batyo Ungar-Sargon, ki se identificira kot marksistka in podpira Trumpa, ker ta po njenem mnenju bije razredni boj in mu je vseeno za to, kaj pravi Wall Street.
O Maga socializmu in njegovih podpornikih na družbenem omrežju piše tudi ameriški politični analitik Max Burns. Ta trdi, da se je pogovarjal s številnimi mlajšimi Trumpovimi podporniki, ki ne vidijo težav s Trumpovim delnim podržavljanjem ameriških podjetij.
O mladih pripadnikih gibanja Maga
"Ti mladi pripadniki gibanja Maga niso brali in ne poznajo Miltona Friedmana (zagovornik prostega trga in nevmešavanja države v gospodarstvo, op. p). Ne spomnijo se Reagana. Nimajo prave ljubezni do kapitalizma prostega trga," pravi Burns.
Ameriški socialistični realizem pod Trumpom?:
Under @POTUS’ leadership, wages are up, the economy is booming, and American Workers are put FIRST! pic.twitter.com/IF46DC0aQL
— U.S. Department of Labor (@USDOL) August 31, 2025
Teh podpornikov tudi ne moti Trumpova zamisel o delni nacionalizaciji obrambnih izvajalcev. "Delajo za vlado, zakaj ne bi imeli davkoplačevalci v lasti dela njihovega podjetja?" odgovarjajo.
Posnemanje kitajskega modela?
Če mlajšemu volivcu Trumpa poveste, da Rusija, Kitajska in Venezuela prav tako delno nacionalizirajo podjetja, jim to ne pomaga. Ti boji so bili boji njihovih staršev. Ko pomislijo na socializem, pomislijo na brezplačne pomoči ljudem, za katere menijo, da so leni, in ne na vladne prevzeme podjetij, trdi Burns.
Spodbuda za navdušenje nad večjo vlogo države v gospodarstvu naj bila tudi uspešna Kitajska. Burns tako piše: "Vsaj pet mladih pripadnikov gibanja Maga, s katerimi sem se pogovarjal, je Kitajsko navedlo kot primer, ki si ga želijo posnemati. Najbolj zanimiv komentar, ki sem ga dobil, je bil: 'Kitajska raste, mi pa ne. Pogledati bi morali, kaj počnejo prav, in to posvojiti.'"
