Japonska je po potresu in cunamiju, ki sta minuli mesec prizadela to državo, oblikovala poseben proračun, "težak" 4020 milijard jenov (33,66 milijarde evrov).
Sredstva iz proračuna bodo namenjena sanacijskim delom, med drugim odstranjevanju grušča ter izgradnji začasnih hiš za ljudi, ki so v katastrofi ostali brez domov.
Za obnovo cest in pristanišč okoli 1200 milijard jenov
Vlada načrtuje, da bo za obnovo cest in pristanišč porabila okoli 1200 milijard jenov (10,05 milijarde evrov), za odstranitev grušča 352 milijard jenov (2,95 milijarde evrov), za izgradnjo začasnih domov pa 362 milijard jenov (3,03 milijarde evrov).
"To je prvi korak za obnovo Japonske"
"To je prvi korak za obnovo Japonske," je napoved posebnega proračuna - prvega, ki ga je po naravni nesreči 11. marca sprejela vlada s premierjem Naotom Kanom na čelu - pospremil japonski finančni minister Jošihiko Noda.
Najdražja naravna katastrofa na svetu v zgodovini?
Ob tem japonske oblasti ocenjujejo, da bodo stroški obnove Japonske ob koncu dosegli 212,13 milijarde evrov. Če se bo ta njihova napoved uresničila, bo mogoče govoriti o najdražji naravni katastrofi na svetu v zgodovini.
Umrlo več kot 25.000 ljudi
V marčnem potresu in cunamiju, ki mu je sledil, je umrlo več kot 25.000 ljudi. Poleg tega je bilo tedaj do tal porušenih več mest, močno pa so bili poškodovani tudi pomembni industrijski obrati na severovzhodu države.
Štirikrat višji prometni davek?
Mimo mučnih gospodarskih posledic torej v deželi vzhajajočega sonca ne bo šlo. V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) so denimo v četrtek Japonsko opozorili na problem prevelikega povečevanja javnofinančnega primanjkljaja, ki bi ga lahko povzročila obnova. Da bi se država izognila tej nevarnosti, bi morala prometni davek zvišati vsaj za štirikrat, so navedli.
Prometni davek trenutno znaša pet odstotkov
S tem se strinjajo tudi ekonomisti. Kot opozarjajo, japonski državni dolg za dvakrat presega njihov družbeni domači proizvod (BDP). Prometni davek na Japonskem trenutno znaša pet odstotkov, kar pomeni, da bi ga morala država zvišati na 20 odstotkov.