Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
3. 10. 2012,
14.26

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Janez Janša Janez Janša

Sreda, 3. 10. 2012, 14.26

8 let

Janša v petek na vrh prijateljic kohezije v Bratislavi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 4
Premier Janez Janša se bo v petek v Bratislavi udeležil drugega vrha predsednikov vlad in držav neformalne skupine "prijateljic kohezije".

Po navedbah kabineta premiera je osnovni namen zasedanja podati sporočilo o pomenu ohranitve močne kohezijske politike v prihodnjem večletnem proračunu EU pred novembrskim izrednim vrhom EU. Pogajanja o prihodnjem sedemletnem evropskem finančnem okviru, ki pokriva obdobje med letoma 2014 in 2020, se bližajo sklepni fazi. V pogajalskem okviru konkretnih številk za posamezne postavke še ni. Ciprsko predsedstvo naj bi jih razgrnilo po oktobrskem vrhu EU, politični dogovor pa naj bi bil dosežen na izrednem vrhu unije 22. in 23. novembra. Osnova za pogajanja je predlog Evropske komisije, ki je bil predstavljen junija lani in nato julija letos dopolnjen, upoštevajoč vstop Hrvaške v unijo sredi leta 2013. Ob upoštevanju niza programov zunaj proračuna naj bi proračun za obveznosti znašal 1091 milijard evrov oziroma 1,14 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU.

Dva tabora članic EU

Članice unije so se razdelile v dva tabora. Neto plačnice, ki so si nadele vzdevek "prijateljice učinkovite porabe", želijo predlog komisije enakomerno zmanjšati za deset odstotkov. Neto prejemnice ali "prijateljice kohezije", med katerimi je tudi Slovenija, pa odločno zavračajo zmanjševanje kohezijskih sredstev, ki jih vidijo kot gonilo razvoja in rasti. Po julijskem predlogu je za kohezijo namenjenih dobrih 379 milijard evrov. Strukturni in kohezijski skladi so za investicije v današnji Evropi izjemnega pomena, na kar je ta teden ob obisku v Sloveniji spomnil tudi evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski. V Sloveniji ti skladi po njegovih besedah predstavljajo 40 odstotkov vseh sredstev za javne investicije.

Za Slovenijo prioritetni infrastrukturni projekti

Janša je v torek v državnem zboru napovedal, da bodo v Sloveniji imeli v prihodnje prioritete prav tisti infrastrukturni projekti, ki jih je mogoče financirati iz evropskih sredstev. Poleg tega bodo med prednostnimi še projekti iz koncesij, ki bodo razpisane za upravljanje obstoječega avtocestnega omrežja, in projekti, ki jih bo mogoče financirati s tujimi investicijami. Neformalna skupina prijateljic kohezije se je oblikovala v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru in združuje države članice, katerih prioritetno področje v prihodnjem proračunu EU predstavlja kohezijska politika. Skupino poleg Slovenije sestavljajo še Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija in kot opazovalka tudi Hrvaška.

Ne spreglejte