Kolesarjenje v mestih je zagotovo ena največjih modnih muh zadnjega desetletja, spodbudil jo je sistem izposoje koles, ki ga imajo že v več kot 400 evropskih oziroma več kot 500 svetovnih mestih.
Evropo in svet je v zadnjem desetletju zajel močan val izposoje koles, skoraj ni več prestolnice, ki nima razvitega sistema izposoje koles.
Prva pobarvana kolesa vaba za tatove
Začetki sistema izposoje koles sicer segajo v leto 1960, ko so brezplačno izposojo koles vpeljali v Amsterdamu, kjer se je sicer končala dokaj klavrno, saj so bila vsa kolesa pokradena. Kljub temu je ostal koncept, ki so ga na Dunaju posnemali leta 2001, ko so za prosto uporabo nastavili tisoč pobarvanih koles, a so bila tudi ta pokradena.
Ne ravno obetavni začetki vseeno niso zatrli ideje. V zadnjem desetletju so se sistemi izposoje koles v Evropi, pozneje pa tudi drugje po svetu močno razvili, njihovo število pa se je povečalo za desetkrat.
V Parizu na voljo več kot 23 tisoč koles
Za prvi uspešen sistem, po katerem so se zgledovali številni drugi, velja pariški sistem Vélib', ki je s sedem tisoč kolesi začel delovati leta 2007. Ta ima danes na voljo več kot 23 tisoč koles na več kot 1.700 postajah, letno pa zazna več kot 105 milijonov izposoj.
Med mesta z najboljšimi sistemi izposoje koles v Evropi spadajo še Lyon v Franciji, Barcelona v Španiji, Bruselj v Belgiji in Varšava na Poljskem. Lyon je znan predvsem po tem, da je razvil najmodernejši sistem s pametnimi karticami, GPS-sledenje in visokotehnološka postajališča. Po tem sistemu so se zgledovala številna druga mesta. V Bruslju so medtem razvili posebno spletno stran, na kateri uporabniki lahko sledijo podatkom o kolesih in njihovi razpoložljivosti.
Več rekreacije in čistejši zrak
Sami sistemi se med seboj nekoliko razlikujejo, bistvo vseh pa je, da si uporabnik z namenom kratke vožnje na avtomatski priklopni postaji izposodi kolo in ga na drugi postaji vrne.
Za življenje v mestu ima takšna oblika javnega prevoza veliko prednosti. Prinaša namreč dokaj poceni, če ne celo brezplačen mestni prevoz, hitro mobilnost z ene na drugo točko, skrb za gibanje in s tem za zdravje, razbremenitev drugega transporta ter s tem zmanjšanje škodljivih izpustov v zrak in bolj zdravo okolje v mestu.
Javni prevoz 21. stoletja
Razmah izposoje koles sicer ne pomeni tudi povečanja števila kolesarjev, kljub temu pa so zagovorniki kolesarstva navdušeni nad povečanjem deleža koles v mestih, saj se s tem povečuje zavest o udeleženosti kolesarjev v cestnem prometu.
Pozitivno vlogo sistemov poudarjajo tudi pri Združenih narodih, kjer sicer ugotavljajo, da so ti sistemi napredovali "od zanimivih eksperimentov v mestni mobilnosti do priljubljene oblike prevoza tudi v velikih in kompleksnih mestih, kot sta Pariz in London". Vsekakor pa lahko rečemo, da je to neizogiben sistem javnega prevoza 21. stoletja.
