Islamisti so ugrabili islam

Mariam Al Mansouri je prva ženska, ki je v vojski Združenih arabskih emiratov postala vojaška pilotka. Na fotografijah skupaj s kolegi piloti pozira v pilotskem kombinezonu z ruto na glavi. Pretekli teden je pilotirala svoj F-16 v skupini vojaških letal, ki so napadli cilje Islamistične države v Siriji.

Družina se je odrekla pilotki Dan za tem se je na palestinski novičarski agenciji Watan pojavila novica, da družina emiratske pilotke podpira islamiste. "Družina Mansouri javno izjavlja, da se odrekamo Mariam Al Mansouri, prav tako pa zavračamo vse druge, ki sodelujejo v brutalnih napadih na islamske heroje v Siriji in Iraku. Naša družina je ponosna na svobodne ljudi, ki kot heroji branijo svojo stvar in islamski narod, na tiste, ki se borijo za pravičnost."

Majorka Al Mansouri si verjetno ni mislila, da bo s svojo službo v družini povzročila razkol. Res pa je, da se ne ve, kdo iz družine je poslal to izjavo, saj je vplivni Al Mansourijev klan eden najštevilčnejših v Abu Dabiju. Res pa je tudi, da ni prvič, da se družina Al Mansouri povezuje z ekstremisti. Januarja so v emiratih zaprli odvetnika Mohameda Al Mansourija z obtožbo, da je organiziral skupino Muslimanske bratovščine v emiratih.

"Sin bo spoznal Boga!" Ne glede na to, ali so izjave pilotkine družine resnične ali ne, kažejo na razdvojenost muslimanskega sveta do vprašanja Islamistične države. Po najbolj pravovernih pojmovanjih namreč islamski kalifat predstavlja idealno družbo islamskih vrednot. Iz tega stališča se lahko interpretirajo tudi odhodi celotnih družin, ki se odločijo za življenje v kalifatu. Čeprav je v medijih več pozornosti posvečeno novačenju borcev, se islamisti z istim žarom lotevajo tudi novačenja družin. Muslimane vsega sveta pozivajo, naj "se priselijo na ozemlja kalifata, dokler so vrata še odprta".

"V Sirijo sem odšla, da bi svojega sina obranila pred seksom, kriminalom, drogami in alkoholom," je izjavila 24-letna Umi Abdulah, ki je svojega triletnega sina odpeljala od očeta v Istanbulu in se preselila v Sirijo na območje, ki ga nadzoruje ISIS. "Tu živim boljše življenje," je po poročanju AP napisala na Facebooku: "Kdo trdi, da so otroci tu nesrečni? Sin bo spoznal Boga in živel po njegovih pravilih."

Umetni raj za radikalne vernike Njen primer ni edini. Samo iz Turčije se je na območje, ki ga nadzoruje ISIS, preselilo nekaj tisoč družin. Za petnajst članov družine iz Ankare so sosedje dejali, da so odšli, kot da bi šli na počitnice. "Interpretacija islama, kot ga ponuja ISIS, staršem obljublja možnost, da otroke vzgajajo zunaj kakršnegakoli sekularnega vpliva. Ponujajo zaupanja vredno okolje, da živijo v skladu s svojo fundamentalistično interpretacijo vere. Je neke vrste umeten raj," je za Daily Mail dejal Ahmed Han, profesor mednarodnih odnosov na istanbulski univerzi.

Umi Abdulah, sicer iz Kirgizije, je v islam prestopila pred šestimi leti, ko se je poročila v Turčiji, z radikalno strujo pa se je srečala po rojstvu sina. Njen nekdanji mož – ločila sta se, ko je postala versko gorečna – si prizadeva, da bi lahko sina pripeljal nazaj v Turčijo.

Zgodbe o verskih spreobrnitvah, ki so pogosto zelo goreči zagovorniki radikalih struj, niso redkost. Na Hrvaškem odmeva zgodba Dore Bilač, ki je bila ranjena med bombardiranjem mesta Raka v Siriji, kjer je živela s svojim možem Senadom Avdićem. Dora se je z radikalnim islamom srečala v Veliki Britaniji, kamor je odšla po srednji šoli. Z družino je prekinila vse stike, z možem naj bi se najprej preselila v zdaj že skoraj zloglasno Gornjo Moačo v Bosni, nato pa sta se izselila v Sirijo.

Muslimanskih obsodb ISIS se ne sliši Te zgodbe odmevajo po zahodnih medijih. Kako da ne, saj so senzacionalistične, tako kot vse zgodbe o verskih sektah in skrajnežih. Nekako v ozadju pa ostaja zgodba o tem, da velika večina muslimanov obsoja islamiste in jih obtožuje, da blatijo njihovo vero.

Fatve proti ISIS so izdali britanski in savdski verski vodje. Morebiti pa je najbolj verodostojna teološka kritika, ki jo je pred nekaj dnevi v Odprtem pismu Al Bagdadiju podpisalo skoraj sto najuglednejših islamskih osebnosti, verskih dostojanstvenikov in znanstvenikov z vsega sveta, med njimi Mustafa Cerić, nekdanji veliki mufti bošnjaških muslimanov.

Islamistov so se lotili tam, kjer sami trdijo, da imajo prav: pri interpretaciji Korana in vere kot take. Trdijo, da je delovanje ISIS v svojem bistvu neislamsko, da nimajo nobene verske podlage za svoj odnos do žensk, do drugih verstev, niti za nasilje in ubijanje.

A ne glede na to, kako pomembno je to pismo, je napisano v medijsko neatraktivni obliki, z mnogo citati iz Korana, opombami in navedbami. Veliko bolj privlačne so zgodbe o najstnicah, ki bežijo v Sirijo, da bi se poročile z islamisti.

"Ne v mojem imenu" Morebiti pa je medijski odnos do Islamske države voda na njihov mlin. Z objavo senzacionalističnih vesti in konec koncev že s samim poimenovanjem "država" se islamistom ISIS podeljuje verska in politična legitimnost, ki je pravzaprav nimajo. Večina muslimanov jih zavrača, a tega se v zahodnih medijih ne sliši pogosto. S poudarjanjem ekstremističnih zgodb pa se v zahodni družbi lahko le še povečuje islamofobija. Četudi bi tak "zunanji sovražnik" marsikomu na Zahodu ustrezal. In potem se čudimo, če se zgodijo dekreti, kot je avstralski, da morajo ženske v burkah na avtobusih sedeti za neprebojnimi stekli. Pa ne, da bi zaščitili njih, temveč da bi zaščitili druge potnike.

Tudi zato so se britanski muslimani odločili za podobno medijsko taktiko, kot jo ima ISIS. Ti so pred meseci na Twitterju začeli projekt Pozdrav ISIS, kamor so simpatizerji z vsega sveta pošiljali fotografije mest s pozdravnimi napisi. Zdaj so nasprotniki islamistov začeli projekt, kjer se muslimani z vsega sveta fotografirajo z napisom Not in My Name, Ne v mojem imenu. Organizatorji želijo svet opozoriti, da ISIS ni nič drugega kot teroristična organizacija in da še zdaleč ne predstavlja islama. Eden izmed sodelujočih pa je zapisal: "Ali smo pripravljeni, da ti fanatiki ugrabijo našo vero?" Pa ne le islam, zdi se, da so islamisti ugrabili svet.