Iskanega nacista ščiti hrvaški Lex Perković

Osrednji urad za odkrivanje nacističnih zločincev v nemškem mestu Ludwigsburg je prejšnji teden objavil, da je končal preiskave proti več deset nekdanjim čuvajem v nacističnih koncentracijskih taboriščih, zaradi česar se bo začel nov val sodnih procesov. V Nemčiji je še 30 nekdanjih čuvajev, preostali pa so v Avstriji, Braziliji, ZDA, na Poljskem in na Hrvaškem. Vsi so osumljeni, da so pomagali pri umorih v taborišču Auschwitz-Birkenau, kjer so delali.

Preiskave so ponovno odprli pred dvema letoma, ko je bila sprejeta odločitev v primeru nekdanjega čuvaja iz taborišča Sobibor Ivana (Johna) Demjanjuka. Tožilstvo je tedaj menilo, da je vsakdo, ki je sodeloval pri delovanju taborišča, pa najsi je delal v plinski celici ali pa delil hrano, soodgovoren za smrti taboriščnikov.

Eden od primerov je povezan z našimi južnimi sosedi, saj eden od iskanih nekdanjih čuvajev po besedah voditelja lovcev na naciste, višjega tožilca Kurta Schrimma, živi na Hrvaškem. Njegove identitete še niso razkrili, obstaja pa možnost, da se za njim razpiše evropski nalog za aretacijo, so poročanje Jutarnjega Lista povzeli ostali hrvaški mediji. Dokler na Hrvaškem velja t. i. Lex Perković ga ne morejo izročiti, ker je bil zločin storjen pred letom 2002.

Hrvaška je omenjeni zakon o uveljavljanju evropskega pripornega naloga spremenila tri dni pred vstopom v EU. Zakon, v medijih poimenovan po nekdanjem vodji jugoslovanske obveščevalne službe Udba na Hrvaškem Josipu Perkoviću, predpisuje izročitev hrvaških državljanov le v primeru, da so osumljeni kaznivih dejanj, storjenih po avgustu 2002.

Izročitev Perkovića zahteva Nemčija zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983. Zaradi zakona je Hrvaška prišla z navzkrižje z Evropsko komisijo, ki ni bila zadovoljna z njegovim sprejetjem. Komisarka Viviane Reding je celo napovedala, da bo predlagala ukrepe proti Hrvaški.