Torek, 16. 4. 2024, 22.30
6 mesecev, 2 tedna
Hrvati bodo izvolili nov sabor. Bo Andrej Plenković dobil nov mandat?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,92
Andrej Plenković ima veliko možnosti, da bo tudi po volitvah ostal na čelu hrvaške vlade. A verjetno bo težje sestavil vlado kot pred štirimi leti.
Hrvati danes volijo nov sklic parlamenta. Javnomnenjske ankete napovedujejo zmago zdajšnji vladajoči koaliciji pod vodstvom HDZ. Po anketah je večina vprašanih tudi prepričanih, da bo tudi po volitvah Andrej Plenković ostal premier.
Po anketi, ki jo je tik pred volitvami opravila agencija Ipsos, HDZ in njene zaveznice podpira 28,6 odstotka vprašanih. To naj bi v 151-članskem saboru vladajoči koaliciji prineslo 60 sedežev oziroma šest manj kot na prejšnjih volitvah. Ob tem lahko HDZ najverjetneje računa še na tri sedeže, ki jih volijo volivci v diaspori (poleg tega je osem sedežev v saboru namenjenih pripadnikom manjšin na Hrvaškem).
Reke pravice zaostajajo za HDZ
Na drugem mestu po anketi so Reke pravice z 22,6-odstotno podporo, kar bi zadostovalo za 41 sedežev (toliko sedežev ima šest strank, ki sestavlja koalicijo, že v tem sklicu parlamenta). Reke pravice oziroma Rijeke pravde v izvirniku združuje levosredinske in levoliberalne stranke. Osrednja stranka te opozicijske predvolilne koalicije je Socialdemokratska stranka (SDP).
Domovinska lista, Zmoremo, Most …
Tretja po številu sedežev bo po anketi koalicija strank, zbranih okoli Domovinskega gibanja (ta je bolj desno od HDZ in njenih zaveznic), ki ima 8,9-odstotno podporo vprašanih. To naj bi zadostovalo za 15 sedežev. Enajst sedežev bo v novem sklicu po anketi dobila zeleno-leva stranka Zmoremo! (v izvirniku Možemo!). Po številu glasov pa naj bi dobila 7,4 odstotka.
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je zelo zaznamoval letošnje volitve. Najprej je presenetil z razpisom volitev sredi tedna, nato z napovedjo, da je premierski kandidat opozicijske levo-liberalne koalicije Reke pravice.
Devet sedežev naj bi pripadlo koaliciji strank, zbranih okoli Mosta, ki naj bi prav tako dobila 7,4 odstotka glasov. Dva sedeža naj bi pripadla istrski regionalni stranki IDS, po en pa koaliciji med strankama Fokus in Republikanci ter Neodvisni platformi Sever.
Prvič na Hrvaškem volijo med tednom
Letošnje hrvaške parlamentarne volitve so nenavadne, ker so razpisane med tednom (v sredo) in ne v nedeljo, kot je bilo do zdaj običajno na Hrvaškem. Volilna sreda bo dela prost dan.
Milanović presenetil z napovedjo, da je premierski kandidat
Za volitve v sredo se je odločil hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je razpisal volitve. Pozneje je Milanović dvignil še več prahu, ko je napovedal, da bo na volitvah sodeloval kot kandidat stranke SDP oz koalicije Reke pravice za hrvaškega premierja, ne da bi pred tem odstopil s položaja predsednika države. Hrvaško ustavno sodišče ga je kmalu opozorilo, da ne more sodelovati na volitvah, ne da bi pred tem odstopil.
Med kampanjo je Milanović napovedal oblikovanje vladne koalicije narodne rešitve, v kateri bi bile vse parlamentarne stranke razen HDZ. Andrej Plenković pa je predsednika države obtožil, da s svojo prorusko politiko Hrvaško sili v ruski svet.
Pred volitvami ni prišlo do soočenja obeh glavnih taborov. Predsednik SDP Peđo Grbin se je želel na televiziji soočiti s Plenkovićem, a je ta zavrnil televizijsko soočenje, ker premierski kandidat Rek pravice ni Grbin, ampak Milanović.
Hrvati prepričani, da bo Plenković ostal premier
Večina Hrvatov sicer pričakuje, da bo Plenković ostal premier. Ta bo moral, če bo želel to res ostati, v novem sklicu sabora dobiti podporo vsaj 76 poslancev.
Hrvaška je razdeljena na deset volilnih enot. K temu je treba dodati še dve volilni enoti: ena izvoli tri poslance hrvaške diaspore, druga pa osem poslancev, ki bodo v saboru zastopale na Hrvaškem živeče narodne manjšine. Največja manjšina so Srbi.
