Ponedeljek, 1. 10. 2018, 14.44
5 let, 6 mesecev
Evropska prihodnost Makedonije se nekoliko odmika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,96
7
Nasprotniki spremembe imena Makedonije so v nedeljo zvečer v Skopju vzklikali gesla v podporo bojkotu referenduma.
Uradni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo, slovenski evropski poslanec Ivo Vajgl, ima po spodletelem referendumu, na katerem so državljani Makedonije odločali o spremembi imena države, občutek, da se evropska perspektiva Makedonije v tem trenutku nekoliko odmika v prihodnost. Referendum po besedah Vajgla v sebi skriva notranjepolitične paradokse države, poenotenje razdeljene makedonske politike, ki je zdaj nujno potrebno za evropsko pot Makedonije, pa je po njegovem mnenju malo verjetno.
Državljani Makedonije so na nedeljskem referendumu odločali, ali naj se država v skladu z dogovorom, ki sta ga junija dosegla makedonski predsednik vlade Zoran Zaev in grški premier Aleksis Cipras, uradno preimenuje v Republiko Severno Makedonijo.
Kvorum ni bil dosežen, posvetovalni referendum ni veljaven
Posvetovalnega referenduma se je po zadnjih podatkih makedonske državne volilne komisije udeležilo 36,87 odstotka volivcev, s čimer 50-odstotni kvorum za veljavnost referenduma ni bil dosežen. Glede na skoraj 99 odstotkov preštetih glasov je sicer kar 91,48 odstotka volivcev, ki so prišli na volišča, glasovalo za spremembo imena. Proti je glasovalo 5,64 odstotka volivcev.
Predlog novega uradnega imena države pomeni rešitev dolgoletnega spora med Makedonijo in Grčijo zaradi imena nekdanje jugoslovanske republike, ta traja že vse od osamosvojitve Makedonije leta 1991 in ovira njeno približevanje EU in Zvezi Nato.
Vajgl: Odločili so tisti volivci, ki niso prišli na volišča
Uradni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl je prepričan, da so o neveljavnosti nedeljskega referenduma v Makedoniji odločali tisti volivci, ki niso prišli na volišča. "Govorimo o 500 tisoč volivcih, ki živijo zunaj države. Njihovo nesodelovanje je odločilo, da kvorum na glasovanju ni bil dosežen. Če bi teh 500 tisoč glasov prišteli na drugo stran ali jih ne bi bilo, potem bi velika večina Makedoncev glasovala za to, da država stopi na pot evropskih in evroatlantskih integracij," je prepričan Vajgl.
Zaradi takšnega razpleta glasovanja se po njegovih besedah v makedonski javnosti zdaj pojavljajo zelo različne interpretacije rezultata. Medtem ko na eni strani vladna koalicija pod vodstvom premierja Zaeva zatrjuje, da je večina glasovala za spremembe, na drugi strani opozicija neveljavni referendum označuje kot poraz vlade.
Slovenski evroposlanec in uradni poročevalec Evropskega parlamenta za Makedonijo Ivo Vajgl poudarja, da so o neveljavnosti nedeljskega referenduma odločali tisti volivci, ki niso prišli na volišča.
Vajgl poudarja, da bi se sam prej pridružil interpretaciji, ki jo je v nedeljo zvečer podal makedonski predsednik vlade: "Tisti, ki so se želeli opredeliti, so z dobrimi 90 odstotki glasovali za evropsko prihodnost Makedonije. Posebna okoliščina tega referenduma je bila v tem, da je nekdanja vladajoča stranka, danes največja opozicijska stranka VMRO-DPMNE, igrala neko dvojno igro."
Vodja omenjene opozicijske stranke Hristijan Mickoski je namreč po eni strani poudarjal, da se v stranki zavzemajo za evropsko in evroatlantsko prihodnost Makedonije, po drugi strani pa so v njegovi stranki vodili intenzivno kampanjo za to, da ljudje referendum o ključnem pogoju za uresničitev omenjene perspektive za svojo državo bojkotirajo.
Kot poudarja Vajgl, je Makedonija tako kot marsikatera druga država v tranzicijskem obdobju ideološko razdeljena. "Tista stranka, ki je v opoziciji, tisti stranki, ki je na oblasti, ne privošči nobenega uspeha, pa čeprav so se sami pred leti pogajali o istih stvareh in bili pripravljeni v EU vstopiti pod istimi pogoji," poudarja slovenski evroposlanec (Alde/DeSUS).
"Evropska prihodnost Makedonije se je v tem trenutku nekoliko odmaknila"
Na vprašanje, ali bi koalicija in opozicija lahko pozabili na medsebojne razprtije in nesoglasja ter v parlamentu z dvotretjinsko večino podprli ustavno spremembo o imenu države, Vajgl odgovarja, da glede na svoje večletno poznavanje makedonske politike, ne verjame v možnost, da bi največja opozicijska stranka spremenila svoje stališče.
"Še vedno sicer ostaja nekoliko odprto vprašanje, koliko poslancev VMRO-DPMNE bi se lahko pridružilo vladnim poslancem in tako v parlamentu zagotovilo dvotretjinsko večino. Te možnosti ne smemo izključiti, obstajalo naj bi precejšnje število opozicijskih poslancev, ki so pripravljeni podpreti vlado. Koliko jih je, v tem trenutku ni znano," poudarja poznavalec makedonske politike.
Ivo Vajgl ima občutek, da je evropska perspektiva Makedonije v tem trenutku nekoliko odmaknjena v prihodnost.
Po njegovih besedah je premier Zaev v prepričanju, da bi lahko zdajšnja vladna koalicija tako kot na zadnjih lokalnih volitvah dobiti dvotretjinsko večino, v nedeljo zvečer omenil tudi možnost predčasnih parlamentarnih volitev. Tako preprosto ne bo šlo, meni Vajgl, saj je opoziciji uspelo mobilizirati veliko nacionalističnih čustev, pri tem pa je sodeloval tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov.
"Na žalost se je evropska prihodnost Makedonije v tem trenutku nekoliko odmaknila, čeprav glavni akterji še niso rekli zadnje besede. Pomembno je, da mednarodna skupnost, EU in Nato še naprej odločno podpirajo Makedonijo na tej poti, ki jo je izbrala vlada in ki so jo nato potrdili vsi volivci, ki so brez strahu izkazali svoje mnenje," je prepričan Vajgl.
Vajgl kritičen do potez Srbije in očitkov Beograda zaradi Prištine
Na vprašanje, ali za Makedonijo obstaja alternativa oziroma pot, katere končni cilj nista EU in Nato, slovenski evropski poslanec odgovarja, da je Makedonija tako kot nekatere druge države Zahodnega Balkana, na primer Srbija, vendarle del strateških iger in preigravanj: "Gre za vprašanje, ali se bosta utrdila članstvo in pripadnost teh držav zahodnim zaveznikom ali pa se bodo te države odzvale vabilu Rusije in Turčije, ki govorita, da zanje obstaja tudi druga pot."
Po njegovem mnenju je predvsem skrb zbujajoče, da se v omenjenih razpravah na Zahodnem Balkanu znova krepi nacionalizem in da se v regiji pojavljajo resnično kritične razmere. S tem je imel v mislih razmere na severu Kosova, ko je kosovski predsednik Hashim Thaci v soboto obiskal jezero Gazivoda na severozahodu Kosova. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je namreč še isti dan v Beogradu odredil stanje najvišje bojne pripravljenosti srbske vojske.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v soboto ob obisku kosovskega predsednika Hashima Thacija na spornem območju ob jezeru Gazivoda na severozahodu Kosova razglasil najvišjo stopnjo pripravljenosti srbske vojske.
"Srbija dosledno ignorira kakršnokoli suverenost kosovskih oblasti, potem pa v javnosti predstavlja zgodbe, da se kosovske oblasti ne držijo doseženih dogovorov. V resnici pa Srbija sama dosledno vztraja pri nepriznavanju neke nove stvarnosti, nepriznavanju Kosova, hkrati pa goji aspiracije do Republike Srbske v BiH. Seveda je to nastavek za vse mogoče nacionalizme, ki jih poznamo iz preteklosti in ki ostajajo nevarnost za prihodnost," je do potez Srbije kritičen Vajgl.
Na vprašanje, ali grška politika premore dovolj modrosti in razuma, da bi v primeru, če bo Makedonija v parlamentu potrdila spremembo imena države, grški parlament v Atenah ratificiral sporazum, ki sta ga dosegla Zaev in Cipras, Vajgl odgovarja, da gre tudi za bitko s časom. "Naslednjo jesen so v Grčiji parlamentarne volitve. Če koalicija, ki je dosegla sporazum z Makedonijo, volitve izgubi, potem se lahko zgodi, da bo vse delo in dogovarjanje padlo v vodo," še dodaja Vajgl.
7