Egipt je spet zajelo nasilje, več mrtvih v spopadih

Omenjeni ultimat je vojska postavila za rešitev krize v državi. Pristaši Mursija pred univerzo v Kairu vzklikajo "legitimnost", medtem ko drugi nadaljujejo protestno sedenje blizu ene večjih mošej na vzhodu prestolnice. Vztrajajo pri tem, da Mursi, prvi demokratično izvoljeni predsednik, do konca izpolni svoj štiriletni mandat.

Na ulicah prestolnice so okrepljene policijske enote Več deset tisoč nasprotnikov Mursija se je zbralo na trgu Tahrir in blizu predsedniške palače, potem ko so opozicijske skupine napovedale proteste do odstopa predsednika države. Več sto protestnikov se je zbralo tudi pred drugo predsedniško palačo v Kairu, kjer naj bi bil Mursi. Na ulicah prestolnice so okrepljene policijske enote. O protestih z zahtevo po predčasnih predsedniških volitvah poročajo tudi s severa države in severa Sinajskega polotoka.

Do spopadov med privrženci in nasprotniki Mursija je prišlo v dveh četrtih prestolnice, Giza in Helvan, pa tudi na severu države. V spopadih v Kairu naj bi umrlo sedem ljudi, več deset je ranjenih.

Opozicija napoveduje popolno državljansko nepokorščino Medtem se je iztekel rok, do katerega je opozicija zahtevala odstop Mursija. Opozicijsko gibanje Tamarod je v primeru, da Mursi ne bi odstopil, napovedalo začetek kampanje popolne državljanske nepokorščine.

Skupina Fronta 30. junij, ki združuje več opozicijskih skupin, tudi gibanje Tamarod, je medtem za "glas opozicije" razglasila Nobelovega nagrajenca za mir Mohameda El Baradeja. Fronta je El Baradeju zaupala "odgovornost za uresničitev zahtev egiptovskega ljudstva" in oblikovanje scenarija, katerega cilj je "popolna implementacija načrta za politično tranzicijo", so zapisali v izjavi.

Vojska se pripravlja na razmeščanje po ulicah Kaira Mursi ni odstopil, pač pa se je sestal s premierom Hišamom Kandilom in obrambnim ministrom Abdelom Fatahom al Sisijem na pogovorih o reševanju nastalega položaja. Tuji mediji so poročali, da se vojska pripravlja na razmeščanje po ulicah Kaira in drugih mest, v kolikor bi bilo to potrebno za preprečitev spopadov med Mursijevimi podporniki in nasprotniki.

Ob prvi obletnici Mursijeve vladavine so v nedeljo izbruhnili množični protesti. Po podatkih egiptovskega ministrstva za zdravje je bilo v nasilju ubitih najmanj 16 ljudi, 780 pa je bilo ranjenih. Po navedbah vojaških virov so bili to najmnožičnejši protesti v zgodovini države, saj naj bi se na ulice egiptovskih mest zgrnilo na "milijone" ljudi.

Muslimanska bratovščina zavrnila ultimat vojske Vojska je nato Mursiju kot tudi opoziciji v ponedeljek dala 48-urni rok za dosego dogovora in izpolnitev zahtev ljudi. Če do tega ne bo prišlo, je vojska napovedala ukrepe za prekinitev pat položaja.

Predsedstvo je ultimat zavrnilo in sporočilo, da bo nadaljevalo z lastnim načrtom za narodno spravo. Kot so dodali, se Mursi posvetuje "z vsemi narodnimi silami, da bi zagotovil pot demokratičnih sprememb in zaščitil narodovo voljo". "Egipt absolutno v nobenih okoliščinah ne bo dopustil vrnitve nazaj," so še zapisali v sporočilu za javnost.

"Zahteve po odstopu Mursija ne kršijo demokratičnih načel" Potem ko je v ponedeljek vlado po množičnih protestih zapustilo več ministrov, je danes odstopil še zunanji minister Mohamed Kamel Amr. Odstopila sta tudi tiskovna predstavnika predsedstva in vlade, Ehab Fahmi in Ala al Hadidi.

Glavna opozicijska zveza Egiptovska nacionalna osvobodilna fronta je medtem kritizirala ultimat vojske in sporočila, da ne bo podprla "vojaškega udara". Obenem je izrazila zaupanje, da izjava vojske ne pomeni, da se bo vmešala v politiko ali odigrala politično vlogo. Vztrajala pa je, da zahteve po odstopu Mursija ne kršijo demokratičnih načel, pač pa gre za poskus, da se revolucija iz leta 2011, v kateri je bil strmoglavljen Hosni Mubarak, vrne nazaj na pravo pot.

Obama: Slišani morajo biti glasovi vseh Egipčanov Muslimanska bratovščina je Egipčane danes pozvala, naj bodo pripravljeni žrtvovati svoja življenja za preprečitev vojaškega udara. "Mučeništvo za preprečitev tega udara je vse, kar lahko ponudimo prejšnjim mučenikom revolucije," je v izjavi zapisal eden od vodilnih v bratovščini Mohamed al Beltaki.

Naj ostanejo na demokratični poti, pa je Egipčane pozval nemški zunanji minister Guido Westerwelle. Ameriški predsednik Barack Obama je Mursija posvaril, da morajo biti slišani "glasovi vseh Egipčanov". Poudaril je, da so ZDA zavezane "demokratičnemu procesu v Egiptu in ne podpirajo nobene stranke ali skupine" ter da je trenutno krizo moč rešiti zgolj s političnim procesom.

Mursi zaostril odnose s sodno vejo oblasti Iran pa je egiptovsko vojsko pozval, naj podpre narodno spravo in spoštuje mnenje ljudi. "Mohamed Mursi je predsednik na podlagi glasovanja ljudstva," je poudaril namestnik iranskega zunanjega ministra Hosein Amir Abdolahijan.

Egiptovsko prizivno sodišče je sicer dokončno odločilo, da se mora generalni tožilec Abdel Meguid Mahmud, ki ga je novembra lani odstavil Mursi, vrniti na tožilsko mesto. Mursiju so odstavitev Mahmuda omogočile ustavne spremembe, s katerimi si je razširil pristojnosti, s tem pa dodatno zaostril odnose s sodno vejo oblasti, ki predsednika obtožuje poseganja v njeno neodvisnost.