"Draghijev ukrep je odlična novica za Slovenijo"

Evropska centralna banka (ECB), ki jo vodi Italijan Mario Draghi, je v četrtek – kot je bilo pričakovano – napovedala začetek programa odkupa državnih in korporativnih obveznic. Od marca letos do septembra prihodnje leto bo ECB vsak mesec odkupil za 60 milijard evrov obveznic, skupaj torej 1,14 bilijona evrov.

Kvantitativno sproščanje? Program OMT (Outright Monetary Transactions) je Draghi z besedami, da bo za rešitev evra storil, karkoli je treba storiti (whatever it takes), napovedal že julija 2012. Program OMT je oblika tako imenovanega kvantitativnega sproščanja, ki ga izvajata že ameriška in angleška centralna banka.

Ekonomist Matej Lahovnik je prepričan, da je četrtkov ukrep ECB najboljši ukrep, s katerim se trenutno lahko ECB zoperstavi grožnji deflacije in ponovnemu zdrsu v recesijo. Prav tako je to po njegovem še edini ukrep, ki je na voljo za spodbuditev gospodarstva v evroobmočju, saj je temeljna obrestna mera že zdaj na rekordno nizki ravni (0,05 odstotka).

Zakaj je Draghijev ukrep odlična novica za Slovenijo "Draghijev ukrep je po mojem mnenju posledica tega, da obstaja nevarnost ponovnega zdrsa gospodarstva evroobmočja v recesijo. Dejstvo je, da se brezposelnost ne zmanjšuje in da se tudi ne bo zmanjšala brez novega naložbenega cikla. Menim, da hoče ECB s tem ukrepi spodbuditi prav ta naložbeni ciklus," poudarja slovenski ekonomist.

Kot pravi, je to za Slovenijo oziroma za slovensko gospodarstvo odlična novica: "Če nemško gospodarstvo kihne, se slovensko prehladi. Velja tudi obratno: če gre dobro našim ključnim izvoznim partnerjem (Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji …), potem to za sabo potegne izvozni del slovenskega gospodarstva, saj izvozimo več kot 70 odstotkov BDP, od tega veliko večino na trge evroobmočja."

Nemški strah pred inflacijo in šibkim evrom Kaj pa nemško nasprotovanje ukrepu ECB oziroma kritika nemških medijev? Kot meni Lahovnik, sta dva razloga, da nemški mediji niso navdušeni. Prvi razlog je, da je v Nemčiji strah pred deflacijo precej manj izrazit kot strah pred inflacijo. V Nemčiji imajo še vedno zgodovinski spomin, kaj pomeni visoka inflacija.

Drugi razlog je, da se bojijo zastonjkarskega učinka, torej, da bodo šibkejše članice evroobmočja pridobile na račun nemških davkoplačevalcev. Končni rezultat pa bi bil po njihovem mnenju šibkejši evro, tega se zelo bojijo.

Je Draghi dal potuho "lenobam"? Nemško gospodarstvo je po drugi svetovni vojni temeljilo na močni marki in nizki inflaciji. Nemci zato zagovarja druge ukrepe, predvsem to, da morajo članice evroobmočja pospešiti strukturne reforme in najprej urediti svoje javne finance, šele nato pa bi prišli na vrsto ukrepi ECB.

Zato tudi nemška kanclerka Angela Merkel opozarja, da morajo članice evroobmočja kljub ukrepom ECB nadaljevati strukturne reforme, ker v Nemčiji obstaja bojazen, da bi bil ta ukrep potuha "lenim" članicam evroobmočja, ki svojih financ niso spravile v red, še pojasnjuje Lahovnik.