Dobrodošli v Ljubljani: tequila, sexo y... ¿Macarena ?*

Ena prvih stvari, ki sem jih opazila ob prihodu v Ljubljano, je bilo neznansko število mehiških restavracij. Ob izjemni lokalni in regionalni kulinariki si ne znam odgovoriti na vprašanje, zakaj Mehika.

Medtem ko – ironično – največ slovenskih izseljencev gosti Argentina, sem do nedavnega argentinsko restavracijo iskala zaman. Kot tujka vam lahko zagotovim, da je v Sloveniji mogoče živeti več kot leto dni, ne da bi se seznanila s kranjsko klobaso, medtem ko slastnemu piščancu s tortiljo in načom ni mogoče pobegniti.

Mehiška hrana je kulinarični fetiš povprečnega Slovenca Ne glede na majhnost slovenske prestolnice imam občutek, da je njena gastronomska ponudba, osnovana na različnih državah in kulturah, izjemna. A nekaj drži kot pribito: mehiška hrana je kulinarični fetiš povprečnega Slovenca. Število azteških restavracij na prebivalca je precej nad tistim v moji Barceloni.

Po izkušnjah sodeč bi rekla, da ima Barcelona – ko pridemo do enčilad in tortilj – slabšo in dražjo ponudbo, ki pa je po drugi strani bolj avtentična od dostopne v Sloveniji. Morda je razlog v večjem številu v Španiji živečih Mehičanov in dostopnost izvirnih sestavin, ki jih v Sloveniji pogosto nadomestijo z alternativami (beri: vegeto).

Ker nisem strokovnjak s tega področja, sem za mnenje povprašala nekaj Mehičanov, ki živijo po Evropi. Večina se strinja, da je glavna razlika med avtentično in prilagojeno evropsko ponudbo nadomeščanje koruze s pšenico kot glavno sestavino tortilj. Po njihovih besedah je prav koruza temelj njihove kuhinje, ob tem pa nepogrešljiva in kultna potrebščina v njihovi kulturi. Dodali so, da večina tako imenovanih uspešno izvoženih mehiških jedi, ki jih krasi predpona Tex-Mex (kot oznaka za kulinarične navade Mehičanov, ki živijo v Teksasu), izvirnikom dela hudo krivico.

Španija in Mehika sta dve ločeni državi Če za trenutek pustimo ob strani kulinarične omejitve, me vedno zabava, kako nesmiselno so videti mehiške restavracije v Sloveniji. Povsem običajna je kombinacija perujskih prtov, slik avtohtonih amazonskih plemen (ki sploh nimajo zveze eni z drugimi) in španskih glasbenih uspešnic iz 80. S španskimi mislim "iz Španije."

Dragi prijatelji, dovolite mi, da vztrajam, da sta Španija in Mehika dve ločeni državi; loči ju namreč zgolj ocean. Naj dodam, da so, čeprav vsi govorimo špansko, kulturne tegobe precej bolj kompleksne. Te pa seveda zmedejo vse, ki mislijo, da sta Španija in Latinska Amerika isti državi.

Če za trenutek pustimo ob strani lažne okraske, kulturno naivnost, Tex-Mex in glasbeni okus, si priznajmo, da vsi kdaj za razumno ceno v Ljubljani pojemo kakšen čili, medtem ko naš sluh vedri Macarena. Ni kaj dodati, morda le "¡Viva México, cabrones !"**

*tekila, seks in makarena ...?