Dan pred referendumom na Krimu v Ukrajini napeto; Moskva z vetom v VS ZN

Dan pred napovedanim referendumom o odcepitvi Krima od Ukrajine in priključitvi Rusiji je Moskva v Varnostnem svetu ZN z vetom blokirala resolucijo o referendumu na Krimu. Tam je bilo sicer dan pred glasovanjem mirno, napeto pa je bilo na vzhodu Ukrajine. Kijev je Moskvo obtožil, da je na ukrajinsko ozemlje vdrlo 80 ruskih vojakov.

Rusija je v Varnostnem svetu ZN vložila veto na resolucijo o referendumu na Krimu in tako preprečila njeno sprejetje. Resolucija, ki so jo predložile ZDA, podprle pa zahodne države, poziva vse države, naj ne priznajo referenduma o priključitvi Krima Rusiji.

Kitajska Moskvo še bolj osamila pri reševanju krize Osnutek resolucije, v katerem je zapisano, da nedeljski referendum na Krimu ne bo imel veljave, je podprlo 13 od 15 članic Varnostnega sveta. Kitajska, tako kot Rusija stalna članica Varnostnega sveta, se je glasovanja vzdržala, s čimer je Moskvo še bolj osamila pri reševanju krize v Ukrajini.

Varnostni svet ZN se je sestal na nujni seji na pobudo Washingtona, potem ko ZDA in Rusiji v petek ni uspelo doseči napredka pri reševanju krize na Krimu. Ameriški državni sekretar John Kerry in ruski zunanji minister Sergej Lavrov na večurnih pogovorih v Londonu o krimskem vprašanju namreč nista našla skupnega jezika.

Na Krimu je pred nedeljskim referendumom veljal volilni molk, o incidentih niso poročali, le pred bankomati so se vile dolge vrste ljudi.

Napeto je bilo na vzhodu Ukrajine. Iz mesta Harkov so poročali o dveh smrtnih žrtvah streljanja in petih ranjenih. Streljanje je izbruhnilo med proruskimi in proukrajinskimi demonstranti. To je bil že drugi incident s smrtnimi žrtvami na vzhodu Ukrajine od četrtka, ko je bil v Donecku zaboden demonstrant.

Ukrajina je popoldne Rusijo obtožila, da je z vojaki vdrla na njeno ozemlje. Kot je zatrdilo ukrajinsko zunanje ministrstvo, je v vas severno od administrativne meje med Krimom in preostalo Ukrajino vdrlo kakih 80 ruskih vojakov s helikopterji in oklepniki.

Ministrstvo: Rusko vojaško invazijo bomo ustavili "z vsemi sredstvi" Ukrajinsko zunanje ministrstvo je zahtevalo takojšen umik vojakov in zagrozilo, da bodo "z vsemi sredstvi" ustavili rusko vojaško invazijo.

Ukrajinski parlament v Kijevu je dan pred referendumom o prihodnjem statusu Krima razpustil parlament te ukrajinske avtonomne republike. Za razpustitev parlamenta v Simferopolu je glasovalo 278 poslancev 450-članske vrhovne rade.

Glasovanje je bilo zgolj simbolično dejanje protesta, saj krimske proruske oblasti že od odstavitve ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča ne priznavajo več novih oblasti v Kijevu, krimski parlament pa je že v torek sprejel deklaracijo o neodvisnosti avtonomne republike Krim in Sevastopola, ki naj bi začela veljati, če se bodo volivci na referendumu izrekli za priključitev Rusiji.

Referendum o priključitvi Krima Rusiji je sicer tudi po mnenju ustavnopravnih strokovnjakov pri Svetu Evrope (SE) nezakonit. Beneška komisija, svetovalni organ SE, je namreč presodila, da niti ustava Ukrajine niti ustava avtonomne republike Krim ne dovoljujeta referenduma o odcepitvi.

Komisija, ki bo svoje mnenje javno predstavila prihodnji teden, je tudi ugotovila, da okoliščine poteka referenduma ne ustrezajo demokratičnim standardom.

Ruski politiki na Krimu nasprotujejo tudi številni Rusi Z rusko politiko na Krimu pa se ne strinjajo niti številni Rusi. V središču Moskve se je namreč zbralo več deset tisoč ljudi, po nekaterih virih 50 tisoč, ki so protestirali proti ruskemu vmešavanju v Ukrajini in zasedbi Krima.

Udeleženci protesta v podporo enotni Ukrajini so mahali z ukrajinskimi in ruskimi zastavami ter vzklikali gesla, ki jih je bilo mogoče slišati že med nedavnimi protesti na kijevskem Trgu neodvisnosti. Nosili so napise, kot sta "Putin, umakni se iz Ukrajine" in "Zasedba Krima je ruska sramota", ter primerjali dejanja Rusije na Krimu z nemško priključitvijo Sudetov med drugo svetovno vojno.

Hkrati so prav tako v središču Moskve potekale demonstracije v podporo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki so dajale videz dobro organiziranega shoda. Po ocenah policije se jih je udeležilo 15 tisoč ljudi, ki so s "fašisti" zmerjali prebivalce Ukrajine, ki naj bi bili sovražno nastrojeni proti tam živečim Rusom.