Cipras: Grčija ne izsiljuje in se ne bo pustila izsiljevati

Dva ključna sestanka sta narekovala potek februarskega neformalnega zasedanja voditeljev članic EU, ki je bilo po januarskih terorističnih napadih v Parizu posvečeno boju proti terorizmu, a sta to temo zasenčili Ukrajina in Grčija.

Žarek upanja iz Minska Prvi je bil sestanek normandijskega vrha – Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine, ki so po 17-urnih pogajanjih v četrtek dopoldne v Minsku dosegle nov mirovni dogovor. Nanj so se voditelji EU odzvali previdno.

To je dobrodošla novica, ki prinaša upanje, a prava preizkušnja bo spoštovanje premirja na terenu, je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Zadržanost, dvomi in previdni optimizem so upravičeni, saj prvi takšen dogovor ni bil spoštovan.

Voditelji so se s tem strinjali, kot je dejala nemška kanclerka Angela Merkel, je to žarek upanja, nič več in nič manj, zdaj pa morajo besedam slediti dejanja.

Kljub dogovoru bodo v ponedeljek začele veljati sankcije proti 19 posameznikom in devetim pravnim osebam, sprejete zaradi stopnjevanja nasilja v Ukrajini. Če bo Rusija dogovor kršila, EU ne bo oklevala pred nadaljnjimi ukrepi.

Po "ustrahovanju" o Grčiji spet v ponedeljek Drugi ključni sestanek je bilo izredno zasedanje finančnih ministrov držav v območju evra, ki poskušajo z Grčijo poiskati kompromis o nadaljnji finančni pomoči in pogojih zanjo.

Novi grški premier Aleksis Cipras, ki se je vrha Unije udeležil prvič, namreč po zmagi na volitvah poskuša izpolniti predvolilne obljube, da bo napravil konec bolečemu zategovanju pasu.

Sedem ur so finančni ministri držav z evrom v sredo iskali skupno stališče, a ga niso našli. Vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem in Cipras sta nato na dan vrha dosegla dogovor, ki omogoča premik naprej. To je, da bodo institucije z grškimi oblastmi začele tehnično analizo skupnih točk med obstoječim programom pomoči in načrti nove grške vlade s ciljem olajšanja razprave na evroskupini v ponedeljek.

Pred včerajšnjim vrhom je bil Cipras optimističen, da bodo našli vzajemno rešitev. Po koncu sestanka je izjavil, da Grčija ne izsiljuje in da se tudi ne bo pustila izsiljevati. Sredin sestanek je označil za scenarij ustrahovanja, da bo Grčija bankrotirala, če ne bo sprejela predlogov evrskih partneric. In ko Grčija tega ni sprejela, se ni zgodila nobena katastrofa, je dejal.

Edini cilj evroskupine v ponedeljek bo po njegovih besedah doreči "tranzicijo" med zdajšnjim memorandumom in novim grškim programom. Memorandum in trojka ne obstajata več, je zatrdil.

Pariški teroristični napadi v senci V odziv na januarske teroristične napade v Parizu je vrh EU sprejel protiteroristično izjavo, ki je tudi edini pisni proizvod tega zasedanja. V njej je pozval h krepitvi boja proti terorizmu na podlagi obstoječih ukrepov, med drugim h krepitvi zunanje schengenske meje.

Slovenski premier Miro Cerar je ob tem dejal, da varovanje posameznika nikoli ne sme biti pretirano oziroma škodovati njegovi osebni svobodi. "To je zahtevna naloga, ki je pred nami."