SiolNET. Novice Svet
1,28

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Če ne bi bilo Frančiška, tudi Zore ne bi postal slovenski nadškof

1,28

termometer

Papež Frančišek
Foto: Reuters

Danes mineva pet let od izvolitve Jorgeja Maria Bergoglia oziroma Frančiška za papeža Katoliške cerkve. Njegov največji doprinos k Cerkvi sta po mnenju novinarke in dolgoletne dopisnice iz Vatikana Mojce Širok večja odprtost Cerkve in približanje tistim, ki so na robu. Njegova izvolitev je Sloveniji prinesla slovenskega nadškofa Stanislava Zoreta, ki se pod drugim papežem na tem mestu verjetno ne bi znašel.

Papež Frančišek se je po besedah Širokove lotil več ambicioznih projektov. Velike spremembe je vnesel na področju javne podobe Cerkve in njenega dojemanja ter njene vloge med verniki samimi, duhovniki in visokimi vatikanskimi dostojanstveniki. "S svojo latinskoameriško vizijo vloge pastirja, duhovnika v svoji čredi tako znotraj kot zunaj cerkve se je lotil očiščenja javne podobe Cerkve, predvsem v evropskem, zahodnem svetu," pravi.

Kardinali iz zakotnih krajev sveta

Frančišek je želel spremeniti evropocentrični pogled Cerkve na njeno lastno sestavo in v središče pripeljal periferije, kardinale, ki prihajajo iz najbolj zakotnih krajev sveta. Nekateri izmed njih se nikoli niso šolali v Rimu, ne znajo italijansko in številnih v vrhovih Cerkve sploh ne poznajo. "To bodo ljudje, ki bodo imeli besedo pri izbiri novega papeža. Vsak bo s seboj prinesel novo občutenje sveta in Cerkve, ki obstaja na obrobju," razlaga Širokova. 

S svojo vloge pastirja v svoji čredi se je lotil očiščenja javne podobe Cerkve, predvsem v evropskem svetu. S svojo vloge pastirja v svoji čredi se je lotil očiščenja javne podobe Cerkve, predvsem v evropskem svetu. Foto: Reuters

 

Prva posledica Frančiškove izvolitve je bil po njenem mnenju novi slovenski nadškof Stanislav Zore. Ta se verjetno pod drugim papežem ne bi znašel na tem mestu, saj v postopkih izbiranja ni bil med kandidati, ki bi lahko bili imenovali, pravi poznavalka dogajanja v Vatikanu.

Papež Frančišek v Sloveniji

Bergoglio je na povabilo Franca Rodeta Slovenijo prvič obiskal leta 1970 ter si ogledal Bled, Postojnsko jamo in ljubljansko opero. Leto za tem je v Virmašah obiskal starše Andreja Golarja, ki je pri šestnajstih letih in pol v želji po boljšem življenju zapustil domovino in odšel v Argentino. Tam je našel službo kot knjižničar na filozofski in teološki fakulteti v predmestju Buenos Airesa San Miguel. Glavni knjižničar pa je bil ravno zdajšnji papež.

Neuspešna reforma kurije - škandali s pedofilijo

Papež se je najprej lotil reforme kurije, saj je bila to zahteva kardinalov na kongregacijah pred konklavom. Želeli so najti papeža, ki bi preoblikoval kurijsko javno podobo Cerkve, da bi se ta lahko otresla škandalov, ki so jo spremljali v času vladanja Benedikta XVI.

Po obetavnem začetku je bil zaradi obtožb o prikrivanju pedofilije odstranjen kardinal George Pell. Tega je papež postavil na vrh ministrstva, ki je nadzorovalo finance Svetega sedeža. Tako je njegov reformni zanos na teh področjih nekoliko zastal. "Izkazalo se je, da te birokratske, administrativne zadeve papeža ne zanimajo preveč," pravi Širokova.

Cerkvene strukture so prepogosto spregledane

Področje, na katerem Frančišek ni storil dovolj, so po mnenju Širokove zagotovo cerkvene strukture. Čeprav bi vsak v Cerkvi dejal, da je to najmanj pomembna stvar na svetu, je dejstvo, da je vrh Cerkve tisto, kar je - še posebej v današnjem svetu - na očeh vseh. "In če to ne deluje, ima ta institucija težave sama s sabo," pravi in dodaja, da je Cerkev dolgoletna, globalna institucija, ki bi se morala prilagoditi.

Rimska kurija še vedno deluje kot ekskluziven klub, ki se ukvarja z zadevami, pomembnimi samo za ozek krog ljudi. Rimska kurija še vedno deluje kot ekskluziven klub, ki se ukvarja z zadevami, pomembnimi samo za ozek krog ljudi. Foto: Reuters

"Medtem njena rimska kurija še vedno deluje kot neki ozek, ekskluziven klub, ki se ukvarja z zadevami, pomembnimi samo nekemu ozkemu krogu ljudi," trdi. Po njenem mnenju bo Cerkev v prihodnje potrebovala drugačen pristop. "Mogoče ravno papež Frančišek z imenovanjem kardinalov s teh oddaljenih koncev sveta ukrepa točno v tej smeri," pravi.

Vse je odvisno od njegovega naslednika

Za vse spremembe, ki jih danes vpeljuje papež Frančišek, bo ključno to, kdo bo njegov naslednik. "To bo lahko človek, ki bo v njegovem duhu nadaljeval njegovo delo, ali pa človek z drugačno politiko in prioritetami, ki bo njegovo delo končal," dodaja novinarka.

 

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • mipmilan / 13.03.2018. ob 18:37 0 - 1

    na kapco me kušenta obadva...........

    0 - 1
delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin