"Če bi katerikoli kandidat podprl radikalne spremembe, bi izgubil volitve"

Ameriške volitve so tik pred vrati, predsedniška kampanja pa je izredno napeta, saj sta kandidata tesno izenačena. Nekaj zmede je na politični parket prinesel še orkan Sandy, ki je predsedniško kampanjo popolnoma ustavil prav v času, ko sta se oba kandidata pripravljala na zadnji teden volitev.

Na Planet Siol.net nas je zanimalo, kako v ZDA živeči Slovenci doživljajo volitve oziroma predsedniško kampanjo. Pogovarjali smo se z ekonomistom in direktorjem financ v srednje velikem podjetju na Floridi Robertom Šketom in s študentoma na kalifornijski univerzi Berkeley (UC Berkeley) Tadejo Gračner in Mitarjem Milutinovićem. Povprašali smo jih o njihovih vtisih, dogajanju, pa tudi o sami primerjavi med slovensko in ameriško predsedniško kampanjo.

V neodločenih zveznih državah še bolj pestro Robert Šket v ZDA, natančneje na Floridi, s svojo družino živi že 20 let. Florida je ena izmed tako imenovanih "swing states" (neodločena država), kar pomeni, da tu predsedniška kandidata bijeta trd boj, saj imata oba enake možnosti za zmago. Zato so, kot pojasnjuje naš sogovornik, prebivalci še bolj deležni neprestanih oglasov v vseh medijih. "Podpora enemu ali drugemu kandidatu je vidna na vsakem koraku – nalepke na avtomobilih v podporo ali nasprotovanju kandidatu, plakati pred hišami, podpore na profilih na Facebooku in tako dalje. Zanimanje je ogromno, vsi pa se veselimo naslednje srede, ko bo konec reklam in kampanj," še dodaja Šket.

Okolje univerze Berkeley je "zelo misleče in politično aktivno" Podobno tudi oba študenta pravita, da je dogajanje v okolici univerze zelo živahno. Gračnerjeva je ob tem pojasnila, da je na njihovi univerzi vsak teden organiziran dogodek, kjer tako profesorji kot študentje spremljajo soočenja kandidatov. "Težko je najti ljudi, ki ne bi vedeli, kaj se dogaja," je povedala. Milutinović pa je ob tem dodal, da je že samo okolje univerze "zelo misleče in politično aktivno okolje". "Tu se vsak na nek način ukvarja s političnimi vprašanji, vsak ima mnenje, se je pripravljen o tem pogovoriti, argumentirano in kulturno," je pojasnil.

V ZDA ni volilnega molka S sogovorniki smo se pogovarjali tudi o razlikah med slovensko in ameriško predsedniško kampanjo. Ekonomist Šket je kot glavno razliko izpostavil že sam volilni sistem, ki se popolnoma razlikuje od slovenskega. Kot zanimivost pa je povedal, da Amerika ne pozna volilnega molka. "Kampanje se ne končajo, dokler volišča niso zaprta," je pojasnil.

Gračnerjeva je kot eno izmed razlik izpostavila večjo prisotnost politične satire, s pomočjo katere se politika hitreje približa navadnim državljanom, predvsem mladim. "Hkrati tudi hitreje opozori na morebitne izrečene neumnosti. V glavnem se mi zdi, da so izjave kandidatov bolj pod drobnogledom, predvsem med soočenjem predsedniških kandidatov v zadnjem mesecu pred volitvami," je dejala.

"V Sloveniji lahko politiki govorijo neumnosti, pa se ne bo veliko zgodilo, tu pa v trenutku eksplodira" Razlike so po besedah Milutinovića tudi v nivoju politične kulture in higiene. Kot zanimivost je podobno kot Gračnerjeva izpostavil humor oziroma satiro, ki je nekakšen spremljevalec in razlagatelj izjav politikov, "tako da morajo biti zelo pozorni na to, kaj delajo in govorijo," je pojasnil in dodal, da lahko v Sloveniji "politiki govorijo neumnosti, pa se ne bo veliko zgodilo. Tu pa v trenutku eksplodira". "Če kaj narobe povedo, to satiristi z veseljem pograbijo, " je dejal.

Glede nagovarjanja in prepričevanja na ulici sta študenta pojasnila, da neke vsiljivosti nista zasledila, saj je večina ljudi že tako odločenih in imajo že izoblikovano mnenje o kandidatu, ki ga bodo volili. Kalifornija je namreč ena izmed tistih zveznih držav (tako imenovana safe state), kjer je že bolj ali manj odločeno, kdo bo zmagovalec, zato je glavni cilj, kot sta pojasnila sogovornika, ta, da ljudi prepričajo, da se registrirajo in se na dan volitev odpravijo na volišča.

"Kandidata se izogibata pravemu soočenju glede reform" Na vprašanje, ali so se nastopi predsedniških kandidatov od zadnjih volitev kaj bistveno spremenili, je Šket odgovoril, da sta kandidata uporabljala bolj ali manj iste "tehnike" in govorila o že vnaprej določenih temah in idejah. "Dejansko se oba kandidata (in na splošno vsi politiki v borbi za stolčke) izogibata pravemu soočenju glede reform, ki so nujno potrebne. Če bi katerikoli kandidat podprl korenite (radikalne) spremembe, čeprav so nujne, bi obenem tak kandidat tudi izgubil volitve," je prepričan. Pri nujno potrebnih spremembah je izpostavil znižanje državne porabe in državnih stroškov, zvišanje davkov, spremembo zunanje politike do Kitajske in sprejetje nacionalnega energijskega načrta.

"Vsi se zavedamo, da so reforme nujne tako v Sloveniji, Grčiji, na splošno po vsej Evropi in v ZDA, politiki pa samo govorijo in zavlačujejo. Odlašanje reform v prihodnost samo stopnjuje radikalnost sprememb", je sklenil Šket.