SiolNET. Novice Svet
0,64

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bruselj o vladavini prava v Sloveniji: zaskrbljenost zaradi tožilcev in groženj novinarjem #video

0,64

termometer

Evropska komisija je danes v drugem letnem poročilu o vladavini prava v članicah EU v primeru Slovenije med drugim izpostavila zaskrbljenost zaradi zamude pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev in groženj novinarjem. Navaja tudi zaskrbljenost deležnikov glede financiranja STA. Ocenjuje, da se položaj medijev slabša.

Komisija v poročilu ugotavlja, da se položaj glede svobode in pluralizma medijev v Sloveniji slabša. "Spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti. Poroča se o več tožbah proti novinarjem z zastraševalnim učinkom," navaja.

Glede Slovenske tiskovne agencije (STA) v poročilu piše: "Nacionalni in mednarodni deležniki so izrazili zaskrbljenost, potem ko so oblasti zavrnile financiranje STA v letu 2021." Od komisije je bilo sicer v minulih mesecih v povezavi s tem vprašanjem slišati tudi precej močnejša sporočila.

Komisija navaja tudi, da zakon sicer zagotavlja neodvisnost medijskega regulatorja, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), a da izzivi ostajajo glede sredstev za izvajanje širokega nabora nalog in zavezanosti nadaljnji krepitvi njegove neodvisnosti.

Evropska komisija izrazila skrb

Neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev in zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev sprožajo zaskrbljenost, še ugotavlja komisija v poglavju o Sloveniji. Navaja tudi, da ostajajo izzivi v postopkih v povezavi z gospodarskim in finančnim kriminalom.

V delu o pravosodju komisija navaja nekaj pozitivnih premikov, na primer sodbo ustavnega sodišča, da so pravila glede parlamentarne preiskave neustavna, ker ni dovolj varoval glede neodvisnosti sodstva, kar sodnikom zagotavlja pomembno zaščito.

V delu o boju proti korupciji komisija ugotavlja, da se pravni in institucionalni okvir izboljšuje ter da so zakonodajne spremembe izboljšale neodvisnost in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), a da njeni človeški viri ostajajo omejeni.

Zaskrbljenost ostaja tudi glede učinkovitosti izvajanja protikorupcijskih pravil, na primer glede navzkrižja interesov in žvižgačev. Izzivi ostajajo zlasti glede zmožnosti izvajanja učinkovitih preiskav in majhnega števila obsodb zaradi korupcije, še posebej na visoki ravni.

V opisu stanja sistema zavor in ravnovesij pa komisija med drugim navaja, da je ustavno sodišče izboljšalo učinkovitost in igralo dejavno vlogo pri pregledovanju ukrepov v povezavi z boleznijo covid-19 ter da se civilna družba spoprijema s številnimi izzivi, ki vplivajo na delovanje nevladnih organizacij.

Ursula von der Leyen Novice Von der Leynova: Čas je, da Slovenija imenuje tožilca, Janša: postopek lahko končamo do jeseni

Bruselj: Ne želimo s prstom kazati na posamezne članice

Temeljni namen tega poročila – prvega je komisija objavila konec septembra lani – je bil razelektriti precej ostro razpravo članic. Poljska in Madžarska, ki sta že dlje časa pod drobnogledom Bruslja, sta namreč komisiji očitali, da ne obravnava vseh članic enako, češ da so tudi drugje težave.

Letno poročilo, ki naj bi bilo preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, okvir za boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij ob osredotočenosti na vpliv covid-19 na vladavino prava.

Komisija v poročilu v glavnem povzema dejstva in že znane ocene, sama pa ne razsoja. Izpostavi pozitivne in negativne vidike, pri čemer pri negativnih v glavnem izraža različne stopnje zaskrbljenosti in opozarja na izzive. Ob predstavitvi prvega poročila ni izrecno izpostavljala posameznih držav.

Tudi tokrat v Bruslju poudarjajo, da ni namen te vaje kazati s prstom na posamezne članice, temveč zagotoviti enako obravnavo vseh in spodbuditi razpravo. Ob tem zavračajo kritike, da je poročilo le akademska vaja in da nima učinka, a podajo le malo konkretnih primerov o nasprotnem.

Prav tako danes v Bruslju niso želeli podati niti splošne ocene, ali se je stanje glede vladavine prava v uniji v minulem letu izboljšalo ali poslabšalo, niti primerjalne ocene, v katerih članicah se je izboljšalo oziroma poslabšalo.

Slovensko predsedstvo bo v prihodnjih mesecih vodilo dialog članic na podlagi tega poročila. Oktobra je predvidena splošna razprava o stanju vladavine prava v celotni EU, novembra pa razprava o Italiji, Hrvaški, Cipru, Latviji in Litvi, ki so na vrsti po protokolarnem abecednem redu.

Dialog na podlagi tega poročila je eden od treh vzporednih procesov na ravni EU, povezanih z vladavino prava. Drugi je postopek po 7. členu v primeru Madžarske in Poljske, ki je že dolgo v zastoju. Tretji pa dogajanje v povezavi z uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Gospodarska rast Posel danes Evropska komisija občutno izboljšala napoved rasti slovenskega gospodarstva

MZZ: Poročilo o vladavini prava bomo temeljito preučili

Na poročilo Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji so se odzvali tudi na ministrstvu za zunanje zadeve. Napovedali so, da bo Slovenija poglobljeno preučila celotno poročilo in kot predsedujoča Svetu EU dejavno prispevala k nadaljnji obravnavi poročila.

Slovenija pozdravlja objavo drugega letnega poročila o stanju vladavine prava v EU, so sporočili z MZZ ter dodali, da Slovenija že vse od same pobude naprej podpira mehanizem za spremljanje vladavine prava, pripravo letnih poročil Evropske komisije in na tej osnovi izvedbo letnega dialoga o vladavini prava.

Po njihovi oceni je utrjevanje in razvoj instrumentarija koristen za krepitev vladavine prava v EU, kar "je bistveno za delovanje unije kot celote, njenega pravnega reda, zaupanja državljanov v institucije in medsebojnega zaupanja med državami članicami".

Dodali so, da letošnje poročilo v primerjavi z lanskim upošteva tudi implementacijo ugotovitev, razvoj dogodkov in pregled napredka po posameznih področjih, vključuje pa tudi vidike v povezavi z razmerami zaradi pandemije covida-19.

Odziv s stani ministrstva za pravosodje

Na slovenskem pravosodnem ministrstvu so ocenili, da je iz danes objavljenega poročila o vladavini prava na določenih področjih, za katera je pristojno ministrstvo, opazen napredek. Dodali so, da ostajajo nekateri izzivi, ki pa jih že naslavljajo, so zapisali v odzivu na poročilo Evropske komisije.

Evropska komisija je med drugim izrazila zaskrbljenost, ker Slovenija še vedno ni predlagala delegiranih tožilcev za evropsko javno tožilstvo. V odzivu so na ministrstvu glede tega zapisali zgolj, da je ministrstvo za pravosodje 9. julija objavilo nov javni poziv državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev.

Dodali so, da glede trajanja sodnih postopkov še vedno izstopajo kazenski postopki glede gospodarskega in finančnega kriminala, zlasti pranja denarja. V poročilu je tudi izpostavljeno podaljšanje postopkov na prvi stopnji pred upravnim sodiščem. "Obe problematiki sta kompleksni in dolgoročni in ju ministrstvo naslavlja z več komplementarnimi ukrepi," so pojasnili.

Na pravosodnem ministrstvu so zapisali še, da so se odzvali na problematično prakso reševanja zahtev za dostop do informacij javnega značaja pravosodnih organov po sodbi vrhovnega sodišča, ki je izključila uporabo režima informacij javnega značaja v kazenskem postopku. Ta je odslej spet možna, seveda z varovalkami, ki jih predpisuje zakon o dostopu do informacij javnega značaja, so pojasnili.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin