Bruselj: Ni zelene luči za nemške načrte o cestninah za tujce

Pri tem so izpostavili prastaro načelo nediskriminacije na evropskih cestah. Tako so se odzvali na navedbe iz Berlina, da naj bi Bruselj pod določenimi pogoji dovolil cestnine le za tujce.

Merklova je bila pod pritiskom že pred septembrskimi volitvami Vožnja po nemških avtocestah je zastonj tako za Nemce kot za tujce, a vprašanje uvedbe cestnin za tujce Nemčijo vznemirja že precej časa. Nemška kanclerka Angela Merkel je bila pod pritiskom že pred septembrskimi volitvami, a je pozive k uvedbi cestnin za tuje voznike doslej zavračala.

Uvedbo cestnin za tujce terja bavarska stranka CSU, manjša "sestra" vladajoče stranke CDU nemške kanclerke. Po načrtu CSU bi morali cestnino oziroma dajatev za vzdrževanje infrastrukture plačati vsi, domači in tuji vozniki. A Nemci bi bili obenem upravičeni do nižjega davka za vozila, kar bi v praksi pomenilo, da cestnine ne bi plačali.

Vodja CSU Horst Seehofer je sicer s svojo idejo o uvedbi cestnin na nemškem političnem prizorišču precej osamljen, saj tudi v CDU nad njo nikakor niso navdušeni. To je tudi ena od spornih tem v koalicijskih pogajanjih med konservativno unijo CDU/CSU in socialdemokrati (SPD), saj so slednji odločno proti.

V Nemčiji so v odgovor pričakovali jasen 'ne' V vročici razprave v Nemčiji je evropski poslanec Michael Cramer iz nemških Zelenih na evropskega komisarja za promet Siima Kallasa naslovil vprašanje, ali bi bila uvedba cestnin samo za tujce v skladu s pravili EU. V Nemčiji so v odgovor pričakovali jasen 'ne', saj bi bila to diskriminacija na osnovi državljanstva.

A Kallasov odgovor je po navedbah nemških medijev presenetil, saj naj bi komisar ocenil, da bi načeloma bilo v skladu z evropsko zakonodajo, če bi uvedli cestnine tako za domače kot za tuje voznike, a bi nato domače voznike oprostili plačila neke druge dajatve in jim tako dejansko vrnili plačano cestnino.

V Bruslju so po nemškem odzivu na komisarjev odgovor danes hitro stopili korak nazaj. "Nobene zelene luči ni za kakršne koli načrte o bodoči ureditvi cestnin v Nemčiji. Sploh še nismo videli nobenih konkretnih načrtov, tako da ne moremo reči, ali so ti skladni z evropsko zakonodajo," je poudarila tiskovna predstavnica komisije Marlene Holzner, ki nadomešča kolegico, pristojno za promet.

Holznerjeva je pojasnila, da je komisar Kallas v odgovoru na poslansko vprašanje govoril o osnovnih in splošnih načelih cestninjenja, med katerimi je najpomembnejše prav načelo nediskriminacije, ki obstaja od 50. let minulega stoletja, torej od prvih pogodb EU.

"Ni mogoče, da dobite vinjeto zastonj, ker ste plačali davek za registracijo vozila" Pojasnila je tudi, da ni mogoče povezati cestninjenja in davkov. Pri cestninjenju velja načelo nediskriminacije med prebivalci neke države in tujci, za registracijo vozil lahko članice računajo, kolikor želijo, ni pa mogoče teh dveh sistemov povezati. "Ni mogoče, da dobite vinjeto zastonj, ker ste plačali davek za registracijo vozila," je poudarila.

Načelo nediskriminacije je bil sicer tudi argument Bruslja za postopek proti Sloveniji zaradi vinjet. Komisija je oktobra 2008 uvedla postopek proti Sloveniji, ker je ocenila, da tedanje slovenske letne in polletne vinjete po 55 oziroma 35 evrov niso bile v skladu s pravnim redom EU, ker so diskriminirale državljane EU, ki slovenskih cest ne uporabljajo tako pogosto kot Slovenci.

Potem ko je slovenska vlada po pripombah komisije predlagala uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, nazadnje pa še uvedbo mesečnih vinjet za 30 evrov, je Bruselj januarja 2010 postopek proti Sloveniji ustavil.