Torek, 26. 11. 2013, 13.34
8 let, 10 mesecev
Bodo vsi igralci Bayerna prestopili v Real Madrid?

Pred dnevi so nemške gospodarske kroge vznemirile besede vodje socialdemokratske poslanske skupine v bundestagu Thomasa Oppermanna za nemški tednik Bild am Sonntag glede omejevanja najvišjih plač: "Kjer odpove svobodni trg, mora država poskusiti, da uveljavi pravičnost. (…) Dobro je, da smo v osnutek koalicijske pogodbe vnesli določilo o omejitvi menedžerskih plač."
Po podatkih javnomnenjske ankete inštituta GfK, ki jo je objavil Welt am Sonntag, se je kar 73,3 odstotka vprašanih Nemcev strinjalo z omejitvijo najvišjih plač po zgledu švicarske pobude. Lasje pa gredo pokonci gospodarskim krogom in tudi krilu znotraj CDU, ki zagovarja interese gospodarstva in je vse bolj nezadovoljen z Angelo Merkel.
Sporno se mu tudi zdi, da bi določbe o omejevanju najvišjih plač veljale le za podjetja, ki so na borzi. Če že, bi morale veljati za vse. Tudi na primer v podjetjih, ki jih subvencionira država, vodilni ne bi smeli zaslužiti več kot 40 tisoč evrov mesečno, prav tako bi bilo treba omejiti plače direktorjem javnih radiotelevizij.
V Nemčiji so sicer menedžerji najpomembnejših podjetij, ki so uvrščena na borzo, v povprečju plačani 53-krat več kot povprečno plačani zaposleni v podjetju. Najbolj plačani nemški menedžer je prvi mož Volkswagna Martin Winterkorn, ki dobi 14,5 milijona evrov na leto, sledi vodja Daimlerja Dieter Zetsche z 8,2 milijona evrov.
Omejevanje plač menedžerjem ni nekaj novega, res pa je, da gre v prejšnjih primerih za omejevanje plač menedžerjem v državnih podjetjih, in ne v zasebnih. Tako je Slovenija pred leti sprejela t. i. Lahovnikov zakon, ki je omejil plače menedžerjem v državnih podjetjih (na tri-, štiri- ali petkratnik povprečne plače), tudi Francija je lani sprejela dekret, ki je omejil plače vodilnim v državnih koncernih na 450 tisoč evrov (v povprečju približno 20-kratnik najnižje plače v javnih podjetjih).
Za takšno rešitev so se pred meseci ogreli tudi v takratni nemški koaliciji krščanska unija-FDP, kjer so predlagali, da o plačah menedžerjev ne odločajo več nadzornih odbori, ampak skupščine delničarjev. Proti temu predlogu, ki je zdaj v določeni meri vsebovan tudi v predlogu o omejevanju plač v osnutku koalicijske pogodbe prihodnje vlade, je takrat odločno nastopil nemški predsednik Joachim Gauck.
Proti prenosu odločanja o plačah z nadzornega sveta na delničarje so bili tudi nemški sindikati, saj bi delavci tako ostali brez vpliva na določanje plač – delavci imajo namreč zastopnike v nadzornem svetu podjetij, ne pa tudi na skupščinah delničarjev. Zdajšnji predlog krščanske unije in SPD tako določa, da o plačah menedžerjev odločajo nadzorni svet in delničarji.