Bodo vsi igralci Bayerna prestopili v Real Madrid?

Pred dnevi so nemške gospodarske kroge vznemirile besede vodje socialdemokratske poslanske skupine v bundestagu Thomasa Oppermanna za nemški tednik Bild am Sonntag glede omejevanja najvišjih plač: "Kjer odpove svobodni trg, mora država poskusiti, da uveljavi pravičnost. (…) Dobro je, da smo v osnutek koalicijske pogodbe vnesli določilo o omejitvi menedžerskih plač."

Omejevanja plač menedžerjev v podjetjih, ki so uvrščena na borzo Po zadnjih informacijah sta se krščanska unija in SPD v koalicijskih pogajanjih poenotili glede strožjih pravil za plače menedžerjev. Po njih naj bi njihove plače v nemških podjetjih, ki so uvrščene na borzo, določila nadzorni odbor in skupščina delničarjev, in sicer v določenem razmerju do povprečne plače. Ni pa predvidenega nobenega vnaprej določenega razmerja med najvišjo in povprečno plačo v podjetju.

Po podatkih javnomnenjske ankete inštituta GfK, ki jo je objavil Welt am Sonntag, se je kar 73,3 odstotka vprašanih Nemcev strinjalo z omejitvijo najvišjih plač po zgledu švicarske pobude. Lasje pa gredo pokonci gospodarskim krogom in tudi krilu znotraj CDU, ki zagovarja interese gospodarstva in je vse bolj nezadovoljen z Angelo Merkel.

Gre v bistvu samo za zavist? Andreas Freytag, profesor ekonomije za univerzi v Jeni, je eden od ostrih nasprotnikov omejevanja najvišjih plač. Kot je povedal v pogovoru za nemško izdajo The Huffington Posta, gre pri zamislih o omejevanju plač v bistvu le za zavist. Poleg tega je ta zamisel le še dodaten ukrep, ki omejuje pravice lastnikov kapitala.

Sporno se mu tudi zdi, da bi določbe o omejevanju najvišjih plač veljale le za podjetja, ki so na borzi. Če že, bi morale veljati za vse. Tudi na primer v podjetjih, ki jih subvencionira država, vodilni ne bi smeli zaslužiti več kot 40 tisoč evrov mesečno, prav tako bi bilo treba omejiti plače direktorjem javnih radiotelevizij.

Največ dobi prvi mož Volkswagna Prav tako bi morale določbe o omejevanju plač veljati tudi v nogometnih klubih, kot je münchenski Bayern. Tako zvezdnik Philipp Lahm ne bi smel dobiti plače, ki bi 12-krat presegala plačo najmanj plačanega zaposlenega v klubu, ki ima okrog 500 zaposlenih. Bayern potem ne bo nikoli več evropski klubski prvak, saj bodo vsi igralci odšli v Real Madrid, svari Freytag.

V Nemčiji so sicer menedžerji najpomembnejših podjetij, ki so uvrščena na borzo, v povprečju plačani 53-krat več kot povprečno plačani zaposleni v podjetju. Najbolj plačani nemški menedžer je prvi mož Volkswagna Martin Winterkorn, ki dobi 14,5 milijona evrov na leto, sledi vodja Daimlerja Dieter Zetsche z 8,2 milijona evrov.

Nemški menedžerji drugi najbolj plačani v Evropi Po lanski študiji svetovalnega podjetja ECGS o najbolj plačanih evropskih menedžerjih so menedžerji nemških koncernov drugi najbolj plačani menedžerji na stari celini, pred njimi so le britanski. Nemški najboljši menedžerji v povprečju zaslužijo 252 odstotkov več kot njihovi portugalski kolegi in 25 odstotkov več kot francoski.

Omejevanje plač menedžerjem ni nekaj novega, res pa je, da gre v prejšnjih primerih za omejevanje plač menedžerjem v državnih podjetjih, in ne v zasebnih. Tako je Slovenija pred leti sprejela t. i. Lahovnikov zakon, ki je omejil plače menedžerjem v državnih podjetjih (na tri-, štiri- ali petkratnik povprečne plače), tudi Francija je lani sprejela dekret, ki je omejil plače vodilnim v državnih koncernih na 450 tisoč evrov (v povprečju približno 20-kratnik najnižje plače v javnih podjetjih).

Kdo naj določa zaslužke mendežerjev – nadzorni svet ali delničarji? V Švici pa so marca letos na referendumu potrdili pobudo, da bodo od zdaj naprej o milijonskih plačah menedžerjev v švicarskih podjetjih odločali delničarji na skupščini delničarjev (te pobude ne gre zamenjevati s pobudo 1:12).

Za takšno rešitev so se pred meseci ogreli tudi v takratni nemški koaliciji krščanska unija-FDP, kjer so predlagali, da o plačah menedžerjev ne odločajo več nadzornih odbori, ampak skupščine delničarjev. Proti temu predlogu, ki je zdaj v določeni meri vsebovan tudi v predlogu o omejevanju plač v osnutku koalicijske pogodbe prihodnje vlade, je takrat odločno nastopil nemški predsednik Joachim Gauck.

Proti prenosu odločanja o plačah z nadzornega sveta na delničarje so bili tudi nemški sindikati, saj bi delavci tako ostali brez vpliva na določanje plač – delavci imajo namreč zastopnike v nadzornem svetu podjetij, ne pa tudi na skupščinah delničarjev. Zdajšnji predlog krščanske unije in SPD tako določa, da o plačah menedžerjev odločajo nadzorni svet in delničarji.