Bodo Srbi in Bosanci za vedno ostali pred vrati EU?

Juncker je julija letos napovedal, da se bo pridružitveni proces nadaljeval, toda EU v prihodnjih petih letih (tako dolg je tudi mandat Evropske komisije) ne bo sprejela nobene nove članice.

Konec širitve EU? Za odhajajočega evropskega komisarja za širitev Štefana Füleja je ta izjava kontroverzna in populistična, saj nobena zahodnobalkanska država (Srbija, Črna gora, BiH, Makedonija, Kosovo in Albanija) v prihodnjih petih letih ne bo dovolj pripravljena za vstop v povezavo, piše britanski tednik The Economist.

Junckerjeva izjava je spodbudila govorice, da bo nova komisija dala pridružitveni proces na hladno. Kot pravi prav tako odhajajoči švedski zunanji minister Carl Bildt, bi bila to zelo slab signal in opustitev odgovornosti.

Evropsko javno mnenj vse manj naklonjeno širitvi Po mnenju britanskega evroposlanca Charlesa Tannocka skuša Juncker s svojimi izjavami umiriti evropsko javno mnenje, saj je to manj naklonjeno nadaljnji širitvi, in sicer zaradi strahu pred organiziranim kriminalom in priseljevanjem.

Države Zahodnega Balkana so na primer izgubile močno podporo Velike Britanije, ki ji dela sive lase vprašanje priseljevanja. Po drugi strani je postala bolj dejavna Nemčija. Toda glavne težave niso v EU, ampak v sami regiji.

Nekateri bližje, nekateri dlje od evropskih vrat V Bosni, ki ima nedelujočo oblast, zastoj traja že osem let, Makedonija ima še vedno težave z Grčijo zaradi spora glede imena (Makedonija ima status kandidatke od decembra 2005, a še ni dočakala začetka pogajanj), Kosovo, ki ga pet članic EU ne priznava kot samostojne države, je prav tako še vedno daleč zadaj.

Tako ostanejo Črna gora, ki se pogaja in je že odprla nekaj poglavij, Srbija, ki je na začetku letošnjega leta dobila zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj, in Albanija, ki je junija letos postala uradna kandidatka za pridružitev.

Večno trkanje na vrata evropskega raja? Kljub temu glede pristopnih pogajanj obstaja tveganje za t. i. turški scenarij – pogajanja, ki se nikoli ne končajo, svari poročilo možganskega trusta The Balkans in Europe Policy Advisory Group. To s seboj prinaša veliko tveganj – svoj vpliv na Zahodnem Balkanu bi lahko tako začeli krepiti Rusija in Turčija. Na srečo bodo zahodnobalkanske države v Bruslju kmalu dobile novo zaveznico: Italijanko Federico Mogherini, visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Med stabilnim in nestabilnim Balkanom Italija, piše britanski tednik, dobro pozna Balkan in ve, da je širitev varnostno vprašanje. Stabilen Balkan je namreč v korist vsem, medtem ko lahko nestabilen Balkan postane izvoznik revščine in kriminala ali pa spet zgrmi nazaj v vojno.