Bo WikiLeaks ugasnil?

"Žalostno je, da se WikiLeaks ukvarja le še z Julianom Assangeem in da trenutno ne izpolnjuje naloge, zaradi katere je bil ustanovljen – da bi bil zatočišče za dokumente globalnega in zgodovinskega pomena," je na vprašanje, ali je WikiLeaks še to, kar je bil, za Deutsche Welle odgovoril Markus Beckedahl, nemški strokovnjak za internetne fenomene in politiko. Trenutno je WikiLeaks znova v središču medijskega zanimanja, ker se je v ZDA začelo sojenje vojaku Bradleyju Manningu, obtoženemu, da je strani predal zaupne ameriške dokumente. WikiLeaks do zdaj ni želel komentirati sojenja vojaku Manningu. Nikoli niso ne potrdili ne ovrgli trditve, da so sporne dokumente dobili od njega. Toda na Twitterju so objavili tvit: "Bradley Manning je izjavil, da ni pomagal sovražniku. Pomoč javnosti ni pomoč sovražniku." Zaradi procesa se postavlja vprašanje, ali lahko posamezniki sploh še anonimno dostavijo dokumente WikiLeaksu. "Seveda so še vedno na voljo kanali, da bi posamezniki lahko WikiLeaksu poslali zaupne dokumente, ki se jim zdijo vredni objave. Toda za navadne državljane, ki jih ekipa WikiLeaksa ne pozna osebno, je to zdaj skoraj nemogoče," meni Beckedahl. Po njegovem mnenju je to škoda, saj je tako onemogočena prvotna zamisel strani. Na srečo pa so po zgledu te strani nastale še druge podobne. Nekaj takih je v okviru tradicionalnih medijev, recimo v Nemčiji na portalu Zeit Online in v medijih WAZ. Obstajajo pa tudi specializirane strani, na primer Balkanleaks, neke vrste regionalni WikiLeaks, ki spremlja novinarsko delo in opozarja na korupcijo in nepravilnosti. Še več dokumentov na internet Seveda se ob tem postavlja tudi vprašanje, ali je objava zaupnih informacij in državnih skrivnosti v interesu javnosti in ali lahko take informacije destabilizirajo svet. Večina svetovnih obveščevalnih služb je za podatke, ki so bili na primer objavljeni na WikiLeaksu, tako ali tako že vedela, še preden so prišli v javnost. "To niso bile ravno strogo varovane skrivnosti. Prek WikiLeaksa so dokumenti, ki jih je že pred tem videlo veliko ljudi, prišli do najširše javnosti in se tako demokratizirali," meni Beckedahl. Kot vsaka javna platforma, ima tudi WikiLeaks svoje prednosti in pomanjkljivosti. Veliko kritikov jim je očitalo, da niso dovolj zaščitili svojih virov, prav tako pa niso iz dokumentov umaknili imen ljudi iz represivnih držav, ki so komunicirali z ameriško ambasado in bi bili lahko zaradi objave v nevarnem položaju. Toda veliko bolj so pomembne pozitivne stvari, ki jih je začel ta portal. V zgodovini so bili vedno ljudje, ki so odkrivali in objavljali zaupne dokumente, da bi javnost obveščali o pravi sliki politike. Spomnimo se na Watergate v ZDA. "WikiLeaks je začel javno objavljanje dokumentov, ki so kredibilni za državljane. Prej so te dokumente v najboljšem primeru videli le novinarji, ki so jih interpretirali javnosti, zdaj pa jih lahko neposredno vidi javnost. To je dobro tudi za novinarstvo. Upam, da je nova generacija medijskih ljudi to dojela. Na mrežo je treba spraviti čim večje število izvirnih dokumentov, da jih lahko vidi čim večje število ljudi," še meni Beckedahl.