Torek, 30. 6. 2026, 6.36
2 meseca, 1 teden
Bližnji vzhod
ZDA in Nemčija z zavezo, da Iran nikoli ne bo razvil jedrskega orožja
Rubio in Wadephul sta poudarila skupno zavezanost ZDA in Nemčije k ohranjanju varnega prehoda skozi Hormuško ožino.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je danes sprejel nemškega kolega Johanna Wadephula, ki se je ustavil v Washingtonu na poti v Južno Ameriko. State Department je sporočil, da sta govorila o Iranu, zvezi Nato in Ukrajini.
19.11 Netanjahu: Na jugu Libanona bomo ostali, dokler bo Hezbolah grožnja
14.39 Katar: Predstavniki ZDA v Dohi, srečanje z Iranom ni predvideno
14.32 Irak postavil ultimat proiranskim oboroženim skupinam
9.50 Dogovor Libanona in Izraela ob nasprotovanju Hezbolaha na trhlih temeljih
6.36 ZDA in Nemčija z zavezo, da Iran nikoli ne bo razvil jedrskega orožja
19.11 Netanjahu: Na jugu Libanona bomo ostali, dokler bo Hezbolah grožnja
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je danes obiskal izraelske vojake na jugu Libanona in napovedal, da bodo izraelske sile ostale na območju, dokler bo proiransko šiitsko gibanje Hezbolah predstavljalo grožnjo Izraelu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dogovor, ki sta ga v petek ob posredovanju ZDA dosegla Izrael in Libanon, sicer predvideva postopen umik izraelskih sil z juga Libanona brez določene časovnice in razorožitev Hezbolaha, ki pa dogovor odločno zavrača.
"Naše stališče je jasno: juga Libanona ne bomo zapustili, dokler grožnja ne bo izginila. Dokler bo oborožen Hezbolah tukaj in nam grozil, bomo ostali tukaj," je dejal Netanjahu, kot so sporočili iz njegovega urada.
Iranu in gibanju Hezbolah pa je izraelski premier sporočil, naj zapustita območje, saj da tam nimata kaj iskati. Poudaril je, da sta Izrael in Libanon suvereni državi, ki želita živeti v miru.
Od začetka marca, ko je Hezbolah z napadi na izraelsko ozemlje podprl Iran v vojni, ki sta jo proti islamski republiki sprožila Izrael in ZDA, je bilo v izraelski agresiji na Libanon ubitih več kot 4200 ljudi, več kot milijon je razseljenih.
Po drugi strani je bilo v tem obdobju po navedbah izraelske vojske ubitih 38 izraelskih vojakov in en civilni pogodbeni delavec.
14.39 Katar: Predstavniki ZDA v Dohi, srečanje z Iranom ni predvideno
Katar je danes sporočil, da v Dohi v prihodnjih dneh niso načrtovani neposredni pogovori med ZDA in Iranom. Obenem je potrdil, da se bosta odposlanca ZDA Steve Witkoff in Jared Kushner sestala s katarskimi posredniki, da bi govorili o napredku v pogajanjih za končanje konflikta. Iran pa se bo v sredo s Katarjem pogovarjal o zamrznjenih sredstvih.
Kot je danes sporočil Katar, ki je eden od posrednikov v pogovorih med ZDA in Iranom, v Dohi niso načrtovani neposredni pogovori med ameriško in iransko delegacijo, prav tako v prihodnjih dneh ne pričakujejo nobenih srečanj na visoki ravni med stranema, četudi so v državo prispeli ameriški predstavniki.
"Kolikor vem, v prihodnjih dneh ni načrtovanih nobenih neposrednih srečanj med stranema," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva Madžed Al Ansari in dodal, da tudi ni seznanjen s srečanjem na visoki ravni med stranema.
ZDA in Iran sta v ponedeljek podala neusklajene izjave glede pogovorov v Dohi. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump objavil, da bodo danes v Dohi potekali pogovori, je Teheran sporočil, da bo delegacija strokovnjakov iz Irana ta teden odpotovala v Katar, kjer bodo potekali pogovori o izvajanju nekaterih delov memoranduma o soglasju Irana in ZDA.
Ansari je danes potrdil, da sta posebni odposlanec ZDA Witkoff in zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Kushner prispela v Doho, da bi se sestala s posredniki, katarskimi uradniki, pogovori pa se bodo vrteli okoli regionalnih vprašanj, vključno s pogajanji z Iranom in razmerami v Libanonu.
Dodal je, da v Dohi nista zaradi pogajanj z Iranci in da trenutno ne pričakujejo prihoda nobenih visokih iranskih predstavnikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ansari je še dejal, da bi lahko neposredni pogovori med visokimi ameriškimi in iranskimi uradniki potekali le, če bi tehnična pogajanja prinesla otipljive rezultate.
Napredek v pogajanjih je po njegovih besedah tesno povezan z vprašanjem zamrznjenih iranskih sredstev v tujini, za katere Teheran zahteva sprostitev. Zaenkrat ni prišlo do prenosa približno šest milijard dolarjev, ki jih hrani Katar, v Teheran, je pojasnil Ansari.
Iransko zunanje ministrstvo pa je danes sporočilo, da se bodo v sredo pogovarjali s Katarjem o zamrznjenih iranskih sredstvih. Obenem so v Teheranu po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zanikali, da bi bilo v Katarju načrtovano kakršno koli srečanje z ameriško stranjo.
"Pričakuje se, da bodo v Dohi, verjetno jutri, potekali pogovori o izvajanju določb memoranduma o soglasju, vključno z določbo o sprostitvi zamrznjenih iranskih sredstev, in te razprave bodo potekale s katarsko stranjo," je povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei.
14.32 Irak postavil ultimat proiranskim oboroženim skupinam
Iraška vlada je proiranskim oboroženim skupinam v državi v ponedeljek postavila ultimat, da se morajo razorožiti do konca septembra. Takrat naj bi se v Iraku zaključila tudi misija protiteroristične koalicije pod vodstvom ZDA, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Vse oborožene skupine so bile obveščene o konkretnem datumu, ki označuje konec razoroževanja. To je 30. september, ki hkrati označuje tudi konec prisotnosti mednarodne koalicije," je povedal tiskovni predstavnik vlade Hajdar al Abudi.
Napoved vlade v Bagdadu prihaja pred načrtovanim obiskom novega premierja Alija al Zaidija v ZDA, potem ko je aprila prevzel položaj tudi ob posredovanju in pritiskih Washingtona. V ZDA ob tem še naprej pritiskajo na Irak, naj zagotovi razorožitev proiranskih oboroženih skupin.
V Iraku namreč deluje več tovrstnih skupin, ki so se v zadnjih letih še okrepile. Večina jih je nastala po ameriški invaziji na Irak leta 2003, dodaten vpliv in moč pa so pridobile z uspešnim bojem proti Islamski državi od leta 2014.
Omenjene skupine redno pozivajo k umiku ameriških sil iz Iraka, večkrat so tudi napadle ameriška vojaška oporišča v Iraku in okoliških državah, tudi med nedavno vojno na Bližnjem vzhodu, ki sta jo konec februarja z napadi na Iran sprožila Izrael in ZDA.
Vplivni iraški politiki so medtem prav tako podprli razoroževanje oboroženih skupin in državni monopol na orožje, navaja AFP. Nekatere oborožene skupine so že napovedale, da bodo sodelovale pri predaji orožja državi, druge pa vztrajajo, da o tej zadevi ne bodo razpravljale pod pritiskom Washingtona.
Irak je že dlje časa prizorišče posrednih spopadov med Iranom in ZDA, vlada v Bagdadu pa skuša loviti ravnovesje med njima.
Iraški mediji so medtem danes poročali o strelskem napadu na zahodu države, v katerem sta bila ubita dva pripadnika iranske revolucionarne garde. Iran je za podobna nasilna dejanja v preteklosti večkrat okrivil kurdske separatistične skupine na tem območju, ki jih obtožuje povezav z ZDA in Izraelom.
9.50 Dogovor Libanona in Izraela ob nasprotovanju Hezbolaha na trhlih temeljih
Libanonski predsednik Joseph Aoun in poveljnik ameriškega centralnega poveljstva (Centcom) Brad Cooper sta v ponedeljek govorila o implementaciji dogovora, ki sta ga v petek dosegla Izrael in Libanon. Predvidena sta postopen umik izraelskih sil z juga Libanona brez določene časovnice in razorožitev gibanja Hezbolah, ki dogovor ostro zavrača.
Po besedah Aouna želi Bejrut vzpostaviti suverenost nad celotnim ozemljem države in prisotnost libanonske vojske tudi na jugu – vse do meje z Izraelom, kjer se nadaljujejo izraelski napadi in spopadi s pripadniki Hezbolaha, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sporazum zavezuje Libanon, da ponovno vzpostavi suverenost nad svojim ozemljem prek "preverjene razorožitve nedržavnih oboroženih skupin in razgradnje z njimi povezane infrastrukture", kar bo omogočilo postopni umik izraelskih sil, navaja besedilo, ki ga je objavil ameriški State Department.
Ameriški državni sekretar Rubio je ob sklenitvi dogovora v petek izjavil, da bo Washington libanonski vojski zagotovil 30 milijonov dolarjev za "izboljšanje zmogljivosti in kapacitet".
Libanonske sile naj bi namreč razorožile vplivni Hezbolah, ki ga podpira Iran. Izrael je napovedal, da bodo njihove sile do razorožitve šiitskega gibanja še naprej zasedale jug Libanona. Hezbolah zaradi tega ostro zavrača dogovor, ki ga vidi kot kapitulacijo, in se zavzema za prekinitev spopadov v Libanonu v okviru pogajanj med ZDA in Iranom. Predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri je v ponedeljek prav tako kritiziral dogovor in opozoril, da bi lahko ta razdelil Libanonce.
Izrael medtem kljub dogovoru še vedno izvaja napade na jugu Libanona, kjer je tudi enostransko razglasil "varnostno območje", ki se razteza približno deset kilometrov globoko na libanonskem ozemlju vzdolž meje. Od začetka marca, ko je Hezbolah z napadi na izraelsko ozemlje podprl Iran v vojni, ki so jo proti islamski republiki sprožili Izrael in ZDA, je bilo v izraelski agresiji na Libanon ubitih več kot 4.200 ljudi, več kot milijon je razseljenih.
6.36 ZDA in Nemčija z zavezo, da Iran nikoli ne bo razvil jedrskega orožja
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je danes sprejel nemškega kolega Johanna Wadephula, ki se je ustavil v Washingtonu na poti v Južno Ameriko. State Department je sporočil, da sta govorila o Iranu, zvezi Nato in Ukrajini.
"Državni sekretar Marco Rubio se je danes sestal z nemškim zunanjim ministrom Johannom Wadephulom. Ponovno sta poudarila skupno zavezanost ZDA in Nemčije k ohranjanju varnega prehoda skozi Hormuško ožino ter zagotavljanju, da Iran nikoli ne bo razvil ali pridobil jedrskega orožja," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Tommy Pigott.
Dodal je, da sta se pogovarjala tudi o prihajajočem vrhu Nata, ki ga bo 7. in 8. julija gostila Turčija, ter pomenu porazdelitve bremena. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa namreč evropskim zaveznicam očitajo, da je njihov prispevek v zavezništvo premajhen in da morajo prevzeti večji del odgovornosti. Vodji ameriške in nemške diplomacije sta prav tako potrdila neomajno podporo trajnemu miru med Rusijo in Ukrajino.
Po srečanju v Washingtonu je Wadephul odpotoval v paragvajsko prestolnico Asuncion, kjer se bo v torek udeležil vrha držav skupine Mercosur. Evropska unija in članice skupine Mercosur – Brazilija, Argentina, Urugvaj in Paragvaj – so pred kratkim oblikovale novo območje proste trgovine. Sporazum, ki sta ga strani po dolgotrajnih pogajanjih dosegli v začetku leta, naj bi postopoma odpravil trgovinske ovire med njima in carine.
V Nemčiji v tem vidijo velike dolgoročne priložnosti, zlasti za avtomobilsko industrijo, strojništvo in farmacevtski sektor, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.