Bo šel evro po poti dolarja ali sovjetskega rublja?

Evrska kriza je med drugim sprožila razprave o propadu evra ali vsaj odhodu posameznih držav iz evrskega območja. Ti izstopi naj bi po eni strani rešili zdravi del evroobmočja na severnem delu stare celine, na drugi strani pa državam v krizi omogočili zvišanje gospodarske konkurenčnosti z razvrednotenjem nacionalnih valut.

Neuresničeni odhod Grčije iz evroobmočja Zlasti v času lanskih grških dvojnih predčasnih volitev se je veliko govorilo o grexitu – izstopu Grčije iz evroobmočja in ponovni uvedbi nacionalne valute, drahme. Na koncu so govorice o izstopu, nad katerim niso bili navdušeni niti Grki sami, saj se jim je zdela operacija ponovne uvedbe drahme prevelik zalogaj, potihnile.

Strah pred propadom evra Obenem je bil drugod po Evropi vselej prisoten strah, da bi izstop posameznih držav iz evroobmočja sprožil učinek domin, ki bi na koncu pripeljal do propada evra in EU-ja. Proti izstopu so bili tudi upniki – največ posojil so južnoevropskim državam dali francoski bankirji.

Super Mario rešuje evro Tako je konec julija 2012 v svojem znanem londonskem govoru prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi napovedal, da bo ECB storil vse, da ohrani evro. Z reševanjem evra je Draghi, ki so mu nekateri mediji nadeli vzdevek Super Mario, radikalno spremenil vlogo ECB-ja.

Nova vloga ECB-ja Po maastrichtskih pravilih ECB skrbi le za stabilnost cen, medtem ko reševanje državnih proračunov s kupovanjem obveznic ni spadalo med njegove dejavnosti – vsaka država je po teh pravilih odgovorna za lasten finančni položaj. Evro po poti dolarja? Zdaj je delovanje evroobmočje bolj podobno ameriškemu zgledu – enoten denarni prostor, kjer ima centralna banka vlogo zadnjega reševalca gospodarstva oziroma posojilodajalca v skrajni sili. Z novo usmeritvijo ECB-ja pod Italijanom Draghijem pa so zlasti nezadovoljni Nemci, ki jih je strah, da bi postali glavni plačniki dolžniške krize, ki so jo zakuhale južnoevropske države. Bo evroobmočje doživelo usodo rublja? Tako je v Nemčiji zadnje dneve zelo odmevna napoved nekdanjega prvega ekonomista Deutsche Bank Thomasa Mayerja (pred časom je postal manjša zvezda slovenskih medijev, ker je nasprotoval enačenju Slovenije s Ciprom), da bo evroobmočje doživelo usodo nekdanjega območja rublja po razpadu Sovjetske zveze.

ECB kot samopostrežna trgovina Po razpadu Sovjetske zveze so namreč države, nastale na pogorišču te zveze, ohranile rubelj in oblikovale t. i. območje rublja, ki pa je razpadlo leta 1993, ker so posamezne države zaradi reševanja lastnih težav vse bolj vdirale v skupno blagajno. Podobno je zdaj po Mayerjevem mnenju ECB postal nekakšna samopostrežna trgovina za države s finančnimi težavami.

Latvija – evrska zgodba o uspehu Nekdanja članica območja rublja je tudi Latvija, ki je pred kratkim dobila zeleno luč za vstop v evroobmočje. 1. januarja 2014 bo ta baltska država postala 18. članica evrske skupine. Če so južnoevropske države negativna stran evra, baltski tigri – Estonija je v evroobmočju od leta 2011 – vse bolj postajajo evrska zgodba o uspehu. Latvija zlahka do maastrichtskih kriterijev V času priključitve evropski denarni uniji se je Latviji namreč uspelo izkopati iz krize, ki jo je močno udarila jeseni 2008. S strogo proračunsko politiko se je izvila iz krize in hkrati dosegla maastrichtske kriterije za prevzem evra.

Maastrichtski konvergenčni kriteriji Inflacija znaša 1,3 odstotka (kar je precej manj od referenčne letne inflacije 2,7 odstotka), javni dolg je 40,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) (dovoljeno je 60 odstotkov), proračunski primanjkljaj 1,2 odstotka (maastrichtski kriterij določa največ tri odstotke).

Litva v evroobmočje predvidoma leta 2015 Latviji sledi soseda Litva, ki ji do zdaj ni uspelo doseči dveh konvergenčnih kriterijev, in sicer višine inflacije in proračunskega primanjkljaja, a je tik pred tem. Predvidoma naj bi Litva del kluba evrodržav postala leta 2015.

Bolgarija blizu maastrichtskim merilom Slabše gre drugim vzhodnoevropskim državam, z izjemo Slovaške, ki je v evroobmočju od leta 2009. Presenetljivo blizu izpolnjevanju maastrichtskih meril je Bolgarija, ki pa ni del mehanizma deviznih tečajev ERM II.

Bo leta 2020 evro sploh še obstajal? Na Poljskem, ki z zlotom doživlja gospodarsko rast, ni politične volje, saj evru nasprotuje opozicija. Še dlje od evra so Češka, Madžarska in Romunija. Omenjata se letnici 2019 in 2020, ko po mnenju številnih ekonomistov ne bo več evroobmočja.