Četrtek, 28. 11. 2013, 15.36
3 leta, 6 mesecev
Bo moral bankrotirani Detroit za poplačilo dolga prodati mestne umetnine?
Največji mestni sindikat zaposlenih in nekaj evropskih bank so pred dnevi na ameriško sodišče vložili zahtevo, naj sodnik Steven Rhodes prouči možnost, da bi za povrnitev denarja upnikom svojo umetniško zbirko, vredno več milijard, prodal Detroitski inštitut za umetnost, legendarni mestni muzej.
Predlagatelji pravijo, da bodo upniki oziroma posojilodajalci težko privolili v kakršno koli prestrukturiranje dolga, če bodo dobili občutek, da daje prisilni upravitelj mesta Kevyn Orr nekaterim prednost oziroma, konkretno, da gre pri odločanju o tem, kdo naj poravna račune, na roko mestnemu muzeju.
Finančnosvetovalna družba iz New Yorka Financial Guaranty Insurance Co., ki je v imenu glavnih upnikov zasnovala vlogo, naj pri odplačevanju dolga sodeluje tudi mestni muzej, vztraja, da mora mesto prodati umetnine.
Stečajni upravitelj mesta Kevyn Orr je pred dnevi mestni muzej že obvestil, da bi lahko umetniško zbirko muzeja, ki naj bi bila po ocenah vredna nekje med 11 in 12,5 milijarde evrov in je tudi mestna last ter javna dobrina, prodali, to pa bi bil del širše rešitve, kako poplačati dolg mesta. "Vemo, da je to zelo občutljivo vprašanje," pravi Derek Donnelly direktor finančnosvetovalnega podjetja iz New Yorka, "a moramo se potruditi, da bodo v teh težkih razmerah vsi zmagovalci. Upamo, da bo umetnostni muzej preživel, a počasi moramo sprejeti dejstvo, da ni nujen za zagotovitev delovanja temeljnih servisov mesta".
"Kdaj napoči trenutek, ko za zadovoljitev upnikov uničiš mesto," se sprašujejo umetniki in kulturniki, ki vojno za mestni muzej vidijo kot vojno vrednot. "Ena stvar je odprodati del nepremičnin ali delno privatizirati muzej, popolnoma drugo je iz muzeja iztrgati umetnine in jih prodati zato, da zadovoljiš upnike", pravi umetnik in zgodovinar Jeffrey Abt za mestni časopis Detriot Free Press." V muzeju so seveda prepričani, da bo zahteva po prodaji umetnin ustanovo vodila v propad.
Vincent van Gogh, Avtoportret, ocenjena vrednost 44 milijonov evrov Tintoretto, Sanje ljudi, ocenjena vrednost 73,5 milijona evrov
Rembrandt, Prikazovanje, ocenjena vrednost 44 milijonov evrov
Frederic Church, Cotopaxi, ocenjena vrednost 51 milijonov evrov
Henri Matisse, Okno, ocenjena vrednost 150 milijonov evrov
Mark Rothko, Oranžno – rjavo, ocenjena vrednost 50 milijonov evrov
Jan van Eyck, Sveti Jerome v svoji študijski sobi, ocenjena vrednost 37 milijonov evrov
Nicolas Poussin, Selene in Endymion, ocenjena vrednost 37 milijonov evrov
Andy Warhol, Dvojni avtoportret, ocenjena vrednost 58 milijonov evrov
Najdražje prodana slika do zdaj je Kvartopirec Paula Cezanna, ki naj bi jo kupila katarska kraljeva družina za 184 milijonov evrov.