Ponedeljek, 10. 2. 2025, 13.20
11 ur, 9 minut
Bo Elon Musk kmalu naredil ogromno uslugo Rusiji in Putinu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,07
Elon Musk želi ukiniti enega od medijev, ki jih je Rusija v skladu z zakonom o nezaželenih organizacijah, ki ga je leta 2015 podpisal Vladimir Putin, prepovedala, ker preveč natančno poročajo o vojni v Ukrajini.
Milijarder Elon Musk, ki po novem vodi tudi urad DOGE za optimizacijo proračuna ZDA, se je zavzel za ukinitev medijskih organizacij Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda in Glas Amerike, ki jih že desetletja financirajo Združene države Amerike ter ki program oddajajo in novice objavljajo v več različnih evropskih in svetovnih jezikih. Predvsem Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda je velik trn v peti Rusiji, ki je medijsko omrežje zaradi podrobnega poročanja o vojni v Ukrajini lani uvrstila na seznam nezaželenih, novinarje medijske hiše pa označila za sovražne tuje agente.
"Radikalni levičarski norci, ki se pogovarjajo sami s seboj in trošijo milijardo na leto"
Superbogataš Elon Musk, ki je bil v zadnjih treh letih večkrat tarča kritik, da glede vojne v Ukrajini deli stališča Rusije (vir, vir), se je na družbenem omrežju X, ki ga je kupil konec leta 2022, strinjal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa Richardom Grenellom, da bi morale ZDA ukiniti financiranje medijskih organizacij Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda in Glas Amerike.
Radio Free Europe and Voice of America are media outlets paid for by the American taxpayers.
— Richard Grenell (@RichardGrenell) February 9, 2025
It is state-owned media.
These outlets are filled with far left activists.
I’ve worked with these reporters for decades.
It’s a relic of the past. We don’t need government paid…
Grenell je na platformi X med drugim zapisal, da sta obe organizaciji "relikta iz preteklosti" in da sta prepredeni s skrajno levičarskimi aktivisti.
Musk je v svoji objavi dodal, da ljudje omenjenih medijev ne poslušajo oziroma ne berejo več, zaposlene v obeh medijskih hišah pa je označil za "radikalne levičarske norce, ki se pogovarjajo sami s seboj, medtem pa letno skurijo eno milijardo davkoplačevalskih dolarjev".
Muskova objava na družbenem omrežju X, s katero milijarder poziva k ukinitvi medijev Glas Amerike in Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda.
Medijski konglomerat Glas Amerike je bil ustanovljen že leta 1942, Radio Svobodna Evropa pa sedem let pozneje, leta 1949 pa se je v eno medijsko hišo združil z Radiem Svoboda (uradno ime medija je Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda oziroma krajše RFE/RL).
Glas Amerike vsebine posreduje v skoraj 50 svetovnih jezikih, Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda pa v 27 jezikih, prisoten pa je v 23 državah, predvsem v vzhodni Evropi, na Kavkazu, v osrednjem delu Azije in na Bližnjem vzhodu.
Obe medijski omrežji prek ameriške vladne Agencije za globalne medije (USAGM) financira vlada Združenih držav Amerike.
Radio Svobodna Evropa je velik trn v peti Rusiji, ker zelo podrobno poroča o vojni v Ukrajini
Predvsem Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda je od ruske invazije na Ukrajino 24. februarja 2022 postala eden od osrednjih virov informacij o dogajanju v Ukrajini in Rusiji v evropski medijski sferi.
Zaradi podrobnega in doslednega poročanja o dogodkih na bojišču in informacij iz zakulisja – medij ima namreč pogoste stike tudi z ruskimi civilisti – so leta 2022 prejeli tudi nagrado za internetno novinarstvo organizacije ONA, največjega neprofitnega združenja novinarjev, v katerem so zastopane tako rekoč vse večje in pomembnejše svetovne medijske hiše.
Današnja naslovnica medija Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda. Večina objav je povezana z vojno v Ukrajini.
Radio Svobodna Evropa se je na radarju ruskih regulatorjev znašel že leta 2020, ko so pokrivali dogajanje po predsedniških volitvah v Belorusiji in bili zaradi dajanja glasu protestnikom proti beloruskemu diktatorju Aleksandru Lukašenku pod velikim pritiskom beloruskih oblasti in organov pregona.
Pisarne v Belorusiji so bili prisiljeni zapreti leta 2021, istega leta pa je Rusija medijsko hišo Radio Svobodna Evropa, natančneje njihove spletne strani in novinarje, razglasila za tuje agente in blokirala njihove tekoče račune.
V ruski regiji Tatarstan so oktobra 2023 aretirali rusko-ameriško novinarko Alsu Kurmashevo, sodelavko medija Radio Svobodna Evropa/Radio Svoboda, ki je v Rusijo pripotovala, da bi obiskala sorodnike. Očitali so ji, da se ob prihodu v državo ni registrirala kot tuji agent, saj je imela tudi ameriški potni list. Kasneje so jo obtožili zbiranja in javnega objavljanja podatkov o ruskih oboroženih silah in jo obsodili na šest let in pol zapora. Izpustili so jo v začetku avgusta 2024 v sklopu odmevne izmenjave zapornikov med Rusijo in Združenimi državami Amerike.
Februarja lani je Rusija Radio Svobodna Evropa v skladu z zakonom, ki ga je leta 2015 podpisal Vladimir Putin, uvrstila na seznam tujih t. i. nezaželenih organizacij, kar tako rekoč pomeni, da je delovanje medija v državi prepovedano. Zakonodaja, ki definira neželene organizacije, je po mnenju nekaterih kritikov namenoma napisana zelo splošno, kar pomeni, da jo lahko organi pregona in sodstvo v Rusiji interpretira v skladu z lastno agendo.
Uvrstitev tuje organizacije med nezaželene – na seznamu jih je trenutno nekaj več kot 200 – v praksi pomeni, da so organizacije, ki kljubujejo zakonu, podvržene drakonskim denarnim kaznim, posameznikom, ki v njih delujejo, in tudi državljanom Rusije, ki imajo stike z njimi, pa grozijo dolge zaporne kazni.
