Petek, 7. 8. 2020, 7.52
3 leta, 8 mesecev
Bejrut: po eksploziji izbruhnili še spopadi na demonstracijah #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,20
5
V Bejrutu so po siloviti eksploziji, ki je v torek razdejala mesto, pozno v četrtek izbruhnili protesti. Ob tem so se spopadli policisti in protestniki, ki v zadnjih dogodkih vidijo dokončni dokaz nesposobnosti oblasti. Policisti so proti zbranim uporabili solzivec, več ljudi je bilo poškodovanih. Libanonski predsednik Michel Aoun pa je danes povedal, da je bila eksplozija posledica malomarnosti ali raketnega napada. Zavrnil je mednarodno preiskavo.
Večji del protestov je potekal na močno poškodovani ulici, ki vodi do poslopja parlamenta. Protestniki so po poročanju državne tiskovne agencije NNA zanetili požar, uničevali trgovine in varnostne sile obmetavali s kamni, navaja STA. Policija se je odzvala s solzivcem, da bi razgnala skupino več deset ljudi. Ranjenih naj bi bilo več ljudi.
Do zdaj našli 154 mrtvih in 5.000 ranjenih
V torkovi siloviti eksploziji je po zadnjih podatkih umrlo 154 ljudi, ranjenih jih je bilo pet tisoč. Uničenih je več delov prestolnice, približno polovica mesta pa je utrpela škodo, piše STA. Glede na navedbe oblasti je eksplozijo povzročilo 2.750 ton amonijevega nitrata, od leta 2013 nepravilno shranjenega v bejrutskem pristanišču. To dejstvo je sprožilo vprašanja, kako je bila lahko tako velika količina te nevarne snovi tako dolgo nezavarovana. Oblasti so sicer v četrtek v povezavi z odkrivanjem odgovornosti pridržale 16 uslužbencev pristanišča.
V Sloveniji imamo dovoljenje za skladiščenje 72,6 tone amonijevega nitrata. Največ - 69 ton je v skladišču eksploziva Hrastovec pri Velenju.
Posledica malomarnosti ali raketnega napada?
Libanonski predsednik Michel Aoun pa je danes dejal, da je bila torkova eksplozija posledica malomarnosti ali raketnega napada. "Možno je, da jo je povzročila malomarnost ali tuje vmešavanje z raketo ali bombo," je o vzroku torkove eksplozije dejal Aoun.
Dodal je, da je v četrtek francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ga je sprejel v Bejrutu, osebno prosil za fotografije iz zraka. Tako bi lahko ugotovili, ali so bila v času eksplozije v zračnem prostoru letala ali rakete. "Če fotografij ne bomo mogli dobiti od Francozov, bomo prosili druge države," je 85-letni predsednik dejal v televizijskem intervjuju.
Libanonski predsednik Michel Aoun
Libanonske oblasti so sicer do zdaj zatrjevale, da je eksplozijo povzročil požar v skladišču amonijevega nitrata. Prvi rezultati preiskave pa po navedbah neimenovanih virov kažejo na malomarnost. Libanonski predsednik je ob tem zavrnil pozive k mednarodni preiskavi dogodka. Na novinarjevo vprašanje, ali nasprotuje mednarodni preiskavi, je odgovoril "seveda". Dejal je, da bi to "razvodenelo resnico". Pozval je, naj se hitro zagotovi pravica, in zatrdil, da se preiskavi ne bodo izognili niti najvišji uradniki niti navadni delavci. Potrdil je, da v povezavi z eksplozijo zaslišujejo 20 ljudi.
Pravosodni vir je medtem povedal, da so doslej v povezavi z eksplozijo pridržali 21 ljudi, med njimi tudi uslužbence carine in pristaniške delavce. Med pridržanimi je tudi glavni direktor pristanišča Hassan Koraytem, je dejal vir. Libanonsko vojaško sodišče naj bi po njegovih navedbah zasliševalo še več deset drugih ljudi. Osredotoča se sicer na administrativno in varnostno osebje v pristanišču, pa tudi na predstavnike oblasti.
Za eksplozijo stoji Hezbolah?
Bahaa Hariri, brat nekdanjega premierja Saada Haririja, pa je prst danes uperil v šiitsko gibanje Hezbolah, ki uživa podporo Irana. Kot je poudaril, je gibanje imelo pod nadzorom bejrutsko pristanišče in skladišče, kjer je bil shranjen amonijev nitrat. Poudaril je še, da ni mogel nihče v pristanišče ali iz njega, ne da bi za to vedel Hezbolah.
Vodja šiitskega gibanja Hassan Nasrallah je te očitke zavrnil. "Kategorično zanikam, da imamo kaj v pristanišču: Ni ne skladišča orožja, ne bomb, ne pušk, ne nabojev in ne nitrata," je dejal v nagovoru, ki ga je prenašala televizija. Dodal je, da tega ni bilo, ni in ne bo, kar bodo pokazale tudi preiskave.
Aoun se je sicer v pogovoru odzval tudi na poziv francoskega predsednika k spremembi političnega sistema v državi in se zavzel za njegovo revizijo. Sistem je namreč po njegovih besedah "ohromljen in ne omogoča sprejemanja odločitev, ki bi jih lahko hitro uresničili", je povedal.
Protestniki zahtevajo odstop celotnega vladajočega političnega razreda
Eksplozija je odjeknila v času, ko je Libanon pogreznjen v najhujšo gospodarsko krizo od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990. Dogodek je še okrepil težnje protestnega gibanja. To se je v državi oblikovalo oktobra lani in zahteva odhod celotnega vladajočega političnega razreda, ki ga ocenjuje kot nesposobnega in skorumpiranega. Aktivisti so pozvali k velikemu protivladnemu protestu v soboto.
Zaradi dogajanja v državi je v četrtek odstopila libanonska veleposlanica v Jordaniji Tracy Chamoun, češ da "popolna malomarnost" državnih oblasti nakazuje potrebo po zamenjavi vodstva. Gre za že drugi tovrstni odstop po torkovi eksploziji, potem ko je že v sredo odstopil poslanec Marvan Hamadeh, navaja STA.
Združeni narodi poskušajo zagotoviti nujno dostavo hrane, pomoči in medicinske opreme v Bejrut. Svetovni program za hrano (WFP) je opozoril, da gospodarsko oslabljen Libanon uvaža 85 odstotkov hrane in da bi bil zaradi škode v pristanišču lahko resno ogrožen dotok hrane, ki bi vodil do povišanja cen živil. WFP je dodal, da bodo prizadetim družinam dostavili 5000 paketov s hrano za pet ljudi za mesec dni. Uvozili bodo tudi moko in pšenico. Eksplozija je namreč v bejrutskem pristanišču uničila tudi silos z zalogami žit za vso državo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da so v eksploziji izgubili več zabojnikov osnovnih medicinskih zalog, uničena pa je bila vsa zaščitna oprema za zdravstvene delavce za potrebe spopadanja s pandemijo covid-19. WHO tudi opozarja, da so bolnišnice prepolne in da so tri bolnišnice v mestu s skupno 400 posteljami zaradi škode neuporabne, še dve pa sta delno uničeni. Poudarili so, da potrebujejo 12,7 milijona evrov za nujne potrebe v zdravstvu.
Sklad ZN za otroke Unicef opozarja, da so bili v eksploziji uničeni ali poškodovani domovi skoraj 100.000 otrok, ki so sedaj razseljeni. Pomembno škodo so zaznali tudi na okoli 120 šolah, ki jih je obiskovalo okoli 55.000 otrok. Unicef je naslovil poziv za 8,25 milijona ameriških dolarjev. Visoki komisariat za begunce medtem vzpostavlja začasna bivališča za ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo in ki naj bi jih bilo po ocenah mestnih oblasti 300.000. (STA)
5