Begunci z vlaki množično hitijo na Madžarsko

Madžarska je začela graditi zid na meji s Srbijo. To pomeni, da migranti, ki potujejo po balkanski poti čez Grčijo, Makedonijo, Srbijo in Madžarsko naprej v Zahodno Evropo, vse hitreje poskušajo prečkati madžarsko-srbsko mejo. Število beguncev na balkanski poti tako vsak dan narašča.

Po treh dneh zapustijo državo Po podatkih srbskega ministrstva za notranje zadeve je letos do 9. julija skoraj 45 tisoč ljudi izrazilo namero o prošnji za azil v Srbiji. To je dejansko storilo le 388 ljudi. Nevladne organizacije poročajo, da je pravo število beguncev, ki so letos prešli državo, vsaj okoli 70 tisoč.

A ker sta tako Srbija kot Makedonija za begunce prehodni državi, so se v obeh odločili, da bodo sprostili tok beguncev. V obeh državah jih sicer legitimirajo in jim zagotovijo oskrbo, omogočijo pa jim 72 ur prostega gibanja. V tem času naj bi zaprosili za azil, a jih večina zapusti državo. Tako je balkanska begunska pot, ki so jo še pred letom dni nadzorovali tihotapci ljudi, postala bolj prehodna.

Poročajo celo, da na srbsko-makedonski meji begunce brez težav spuščajo čez mejo. Madžari so sicer na srbsko-makedonske mejne prehode poslali svojo policijo kot pomoč tamkajšnjim policistom, a po poročanju Economista naj bi srbski in makedonski policisti begunce brez težav spuščali čez mejo, kadar so madžarski policisti na odmoru.

Vlaki natrpani z begunci Makedonci so tudi preklicali prepoved uporabe javnih prevoznih sredstev, ki je veljala za begunce. Zdaj že v Makedoniji začnejo pot z vlakom v Tabanovce v Srbiji, nato pa jih napotijo v nov zbirni center v Preševu. Tam jim pomagajo, nato pa večina nadaljuje pot. Polno zasedene so vse avtobusne povezave proti Subotici. Iz mesta Bujanovac na jugu Srbije sicer vozi vlak Niš ekspres, a so dodali deset dodatnih linij, ki prevažajo izključno begunce. Na železniških postajah imajo informacije izpisane v angleščini in arabščini.

Tisoči pa se na pot kljub temu podajo peš. Ocenjujejo, da jih iz kraja Preševo na jugu Srbije vsak dan vsaj tisoč odide peš proti Beogradu in Subotici. Če so jim prej pot ponoči kazali tihotapci, jim to zdaj omogočajo lokalni prostovoljci podnevi.

Begunci bi se lahko preusmerili na Hrvaško Gradnja zidu na madžarski meji pa bi lahko povzročila tudi spremembo poti beguncev. Tako bi se ti lahko iz Srbije namesto neposredno na Madžarsko najprej preusmerili na Hrvaško, v Slavonijo in mejo z Madžarsko poskušali prečkati tam.

Tako je za Die Presse dejal Radoš Đurović, direktor srbskega Centra za zaščito in pomoč, ki je opozoril tudi, da obstaja možnost, da tudi Hrvaška z vstopom v schengensko območje postane ciljna evropska država beguncev. Za zdaj ni znano, ali nameravajo Madžari zid zgraditi tudi na hrvaško-madžarski meji.